Prištino in Beograd čakajo pravi problemi v puberteti

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU bo prvič od prevzema položaja obiskala Prištino in Beograd.

Objavljeno
26. marec 2015 09.37
LATVIA-EU-UKRAINE-RUSSIA-CRISIS
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika

Če primerjamo dialog Beograda s Prištino z rojstvom otroka, se je ta v štirih letih naučil govoriti in prvih korakov, pravi problemi pa šele pridejo, ko bo otrok v puberteti. Na mini balkanski turneji bo Federica Mogherini sporočila voditeljem Srbije in Kosova, da jih čaka še veliko dela.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je danes ocenila, da je najpomembnejše nadaljevanje dialoga, pri čemer se zaveda, da normalizacije odnosov Srbije s Kosovom ni mogoče doseči čez noč. Kot je izjavila za prištinski dnevnik Koha Ditore, je eden od ciljev pogajanj, da pripeljejo Prištino in Beograd čim bližje Evropi. Mogherinijeva je menila, da je veliko dela že z implementacijo dogovorov, ki sta jih strani dosegli pod pokroviteljstvom EU v Bruslju. Po njenem se Srbija in Kosovo po lanskih volitvah soočata s pomembnimi izzivi, ko gre za gospodarske, socialne in politične reforme ter normalizacijo odnosov.

Ker Kosovo dobro napreduje, je Mogherinijeva prepričana, da bo Priština kmalu podpisala z EU sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Ob tem je še poudarila, da je poleg gospodarskh, socialnih in političnih reform pomembna normalizacija odnosov z Beogradom. To bo jutri tudi njeno osnovno sporočilov Beogradu. Medtem je v Prištini danes še povedala, da je določila neodvisnega strokovnjaka, ki bo raziskal, ali so obtožbe o korupciji v Eulexu utemeljene ali ne.

Proces normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom je prepočasen, stagniral pa je zlasti lani, ker srbska oblast ni bila pripravljena narediti nobenega koraka, dokler ni bila sestavljena nova vlada v Prištini. Kljub temu je bil po desetmesečni prekinitvi dialoga dosežen bruseljski sporazum o pravosodju, ki sta ga parafirala srbski in kosovski premier Aleksandar Vučić in Isa Mustafa. Ta bo omogočil Prištini, da vzpostavi enoten pravosodni sistem na celotnem Kosovu, Beograd pa bo dobil srbske sodnike in tožilce na severu Kosova.

Da proces normalizacija odnosov vendarle napreduje, dokazuje tudi današnji telefonski dogovor Vučića in Mustafe, da bosta neposredno komunicirala o vseh morebitnih problemih in da bosta tudi rešitev za položaj Srbov na Kosovu iskala z dialogom. Vučić in Mustafa sta najverjetneje telefonsko zvezo vzpostavila tudi zaradi Mogherinijeve, ki se mudi na prvem obisku v Prištini in Beogradu, odkar je novembra lani prevzela položaj visoke zunanjepolitične predstavnice EU.

Prva srbska ministra v Prištini

Prvič po razglasitvi neodvisnosti Kosova sta Prištino obiskala tudi dva srbska ministra. Skupaj z ministri iz Albanije, BiH, Črne gore, Makedonije in evropskim komisarjem za širitev Johannesom Hahnom sta v tretje iskala poti za čim večje regionalno sodelovanje. Srečanju v Prištini bo sledila konferenca na Dunaju, na kateri bodo definirali skupne projekte. Na prednostnem seznamu so vlaganja v infrastrukturo, ki jih je mogoče realizirati s sredstvi evropskih skladov, namenjenih razvoju Balkana.

Hahn je napovedal, da bo EU namenila milijardo evrov za posodobitev infrastrukture v državah Zahodnega Balkana. Po njegovem so vlaganja v infrastrukturo, transport in energetiko ključna za gospodarski razvoj, pridobivanje tujih naložb in odpiranje novih delovnih mest. EU je letos pripravljena regiji nameniti do 180 milijonov evrov v okviru skladov predpristopne pomoči IPA. Hahn je posvaril, da brez prometnih projektov lahko pride do izolacije regije. Sklenil je z besedami, da gre za projekte, ki so najboljše jamstvo za povezovanje ljudi na Balkanu in njihovo spravo.

Kosovski zunanji minister Hashim Thaçi je poudaril, da brez Kosova ni stabilnega Balkana in njegove integracije v EU. Po njegovem to dokazuje tudi enakopravna udeležba Kosova na regionalni konferenci. Napovedal je vodilno vlogo Kosova pri konsolidaciji in odprtju novega poglavja sprave na Balkanu. Thaçi je pozval k boljši komunikaciji med ljudmi, ki bo pripomogla k rušenju zidov med narodi na Balkanu in prispevala k spravi.