Tiskane izdaje
Čeprav so konservativci bivšega premiera Bojka Borisova slavili na predčasnih volitvah, oblikovanje nove vlade ne bo niti malo lahko. Bolgariji se obeta nestabilna oblast, Sofija pa bo ostala razpeta med geopolitičnimi interesi Bruslja, Moskve in Ankare.
Državljani Bolgarije so na nedeljskih parlamentarnih volitvah, ki jih je sprožil odstop Bojka Borisova, odločali o treh pomembnih vprašanjih. Ali bodo v državi dobili stabilno vlado ali ne? Ali bo Bolgarija ostala v skupnosti severnoatlanstkega zavezništva in EU ali pa se bo raje obrnila proti Rusiji. In nenazadnje, ali bo vlada bolj desno ali levo usmerjena in kakšno vlogo bodo pri tem odigrali populisti? Sodeč po nepopolnih uradnih volilnih rezultatih so Bolgari izbrali staro stanje.
Vladna koalicija s socialisti
Po preliminarnih rezultatih bo Borisov, ki se po balkanskem zgledu ohranja na oblasti s pomočjo pogostih izrednih volitev, novi stari premier. Kljub temu bo v težavah, ko bo skušal oblikovati koalicijsko vlado. Bruselj sicer navija za veliko koalicijo konservativcev in socialistov, vendar so možnosti za takšno politično rešitev več kot minimalne. Polarizacija med njimi je tako močna, da je večina analitikov prepričana, da koalicija ni možna. Voditeljica socialistov Kornelia Ninova je že zavrnila veliko koalicijo s konservativci, ker so v politiki, kot je izjavila, nekatere načelne stvari. Po njenih besedah so socialisti alternativa Gerbu, ki bodo oblikovali vladno koalicijo, če bo to spodletelo konservativcem.
Glede na uradne izide po skoraj vseh preštetih glasovih je konservativna stranka Gerb osvojila 32,6 odstotka glasov. Na drugem mestu so s 27,1 odstotka glasov socialisti (BSP). Po današnjih navedbah volilne komisije je štiriodstotni prag za uvrstitev v parlament uspelo preseči še nacionalistom, Združenim domoljubom, ki so osvojili 9,1 odstotka glasov, stranki turške manjšine (DPS) z 8,4-odstotno podporo in novi populistični stranki Volja, ki je zbrala podporo 4,1 odstotka volivcev. Preboj v parlament ni uspel novi stranki turške manjšine DOST, ki naj bi bila blizu turški vladi. Izpad iz parlamenta je pridelal tudi prozahodni Reformni blok, ki je bil zadnji koalicijski partner Gerba. To bo Borisovu dodatno otežilo sestavljanje vlade.
Protiturški nacionalizem
V volilni noči je Borisov sicer pustil odprta vrata za koalicijo s socialisti, vendar po zavrnitvi Ninove ne bo preostalo drugega, kot da skuša oblikovati manjšinsko vlado, tako kot jo je že trikrat v zadnjih štirih letih. V tem primeru lahko Gerb računa na sklenitev koalicije z nacionalistično stranko Združeni domoljubi ali s populistično stranko Volja. Slednjo je ustanovil poslovnež Veselin Mareški, ki se ima za bolgarskega Trumpa.
Po mnenju nekaterih analitikov kljub vsemu ni izključena kravja kupčija med Gerb in BSP in sicer bi lahko bila v igri opcija tehnične ali programske vlade. Ta bi umirila volivce, češ da je nujna zaradi ohranitve varnosti države in begunske krize. Bolgarska vlada bo v vsakem primeru nestabilna. Posledica njene šibkosti bo, da se bo izogibala reševanju vročih vprašanj, kot je boj s korupcijo in proti revščini, oživljanje gospodarstva ali nujne reforme v zdravstvu in izobraževanju.
Na geopolitični sceni sta v igri dva velika energetska objekta. Glavna razlika med Gerbom in BSP je v odnosu do načrtovane jederske elektrarne Belene in Južnemu toku. Socialisti bi radi projekta financirali z državnimi sredstvi, konservativci pa so skeptični, ker za njima stoji Moskva. Po zaslugi agresivne Erdoganove politike in begunske nevarnosti se je razbohotil tudi tradicionalni protiturški nacionalizem, Združeni domoljubi pa so postali tretja najmočnejša stranka v državi. Ključno je bilo vmešavanje Ankare v korist stranke turške manjšine DOST in Erdoganove grožnje, da bo odprl meje in z begunci preplavil Evropo. Bolgari so večinsko podprli proevropsko politiko tudi zato, ker EU vlaga milijarde v zavarovanje bolgarske meje s Turčijo.
