Nacionalisti lahko začnejo uresničevati svojo agendo

Severna Irska bi lahko močno občutila negativne posledice brexita. Problemi so neizogibni, zlasti, če se bo regijo obravnavalo kot zgolj navaden del celote, brez posebne skrbi za specifična vprašanja, ki sever otoka delajo drugačnega od ostalih delov Združenega kraljestva.

Izidi nedavnih predčasnih volitev v severnoirski parlament bodo marsikoga prepričali, da se z njimi uresničujejo napovedi o uničujočem učinku brexita na politično stabilnost tega zgodovinsko problematičnega dela Združenega kraljestva. Večina Severnih Ircev je verjetno ravno iz tega razloga na lanskem referendumu nasprotovala izstopu države iz EU. Kolikšno vlogo je brexit odigral pri tokratnih volitvah, kjer so proevropski irski nacionalisti prvič postali prevladujoča opcija, je iz podatkov, ki so na voljo, nemogoče reči. A dejstvo je, da se je Severni Irski in vprašanjem, ki jih poraja njen status, do sedaj, zlasti v Londonu, namenjalo premalo pozornosti. Volivci so poslali subtilno sporočilo, njihov protest bi se moralo vzeti na znanje.

Kot bumerang

Severna Irska se je v zadnjih dneh v ospredje vrnila kot bumerang. Politična situacija po volitvah je tako negotova, da nihče ne izključuje možnosti suspenza parlamenta in vzpostavitve neposredne vladavine iz Londona. Nazadnje se je to zgodilo leta 2002, Severna Irska pa je brez parlamenta ostala nadaljnih pet let.

Razmerje moči v zakonodajnem organu se je prejšnji teden prvič od njegove vzpostavitve pred dvema desetletjema prevesilo na stran irskih nacionalistov. Republikanska stranka Sinn Féin in irski laburisti v 90-članskem Stormontu po novem obvladujejo 39 poslanskih mandatov oziroma en glas več kot unionistični tabor, v katerega spadata Demokratična unionistična stranka (DUP) in ulsterski unionisti (UUP). Preostale glasove so si zagotovile neodvisne stranke. Čeprav morata vlado v skladu z velikonočnim sporazumom iz leta 1998 sestaviti največji stranki iz obeh taborov, torej DUP in Sinn Féin, izid volitev ni mogoče razumeti drugače kot veliko simbolično zmago za irsko stran, ki se je na presenečenje vseh znašla v položaju, o katerem je lahko še na zadnjih rednih volitvah maja lani zgolj sanjala.

Odločitev za izstop iz vlade, ki jo je nekdanja politična veji Irske republikanske armade, danes pa levousmerjena populistična sila sprejela januarja letos, je bila v tem pogledu edina pravilna. Stranka je zahtevala odstop prve ministrice in vodje DUP Arlene Foster, zaradi vloge, ki jo je ta odigrala pri vzpostavljanju sporne sheme za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, a ga ni dobila. Politična stabilnost na Severnem Irskem bo vsaj na kratek rok odvisna od tega, ali namerava Sinn Fein vztrajati pri svoji zahtevi.

Stranka je večkrat ponovila, da dokler neodvisna preiskava Fosterjeve ne opere odgovornosti za sporno shemo, ki je v severnoirskem proračunu ustvarila večstomilijonov funtov veliko luknjo, z njo ne želi sedeti v vladi. Po treh dneh pogovorov o oblikovanju nove vlade, ki sta jih stranki začeli v ponedeljek, Sinn Féin po navedbah DUP (še) ni zahtevala odstopa nekdanje prve ministrice. Toda pritisk na Fosterjevo narašča znotraj njene lastne stranke, kjer je želja po čimprejšnji vrnitvi nazaj v normalnost po poročanju medijev menda večja kot podpora prvi ženski, ki se je uspela prebiti na čelo severnoirske vlade.

Institucije na preizkušnji

Stranki imata tri tedne, da najdeta skupen glas in imenujeta novega prvega ministra. Tudi če se Fosterjeva umakne, bo njuno prihodnje sodelovanje naporno. Tako kot drugi irski nacionalisti predstavniki Sinn Féin verjamejo, da je brexit odigral pomembno vlogo pri izidu predčasnih volitev. Pri tem se zanašajo na podatke, da je DUP bila edina od petih strank v Stormontu, ki je podprla brexit in stranka, ki je na voliščih procentualno utrpela največje izgube. V unionističnih krogih zavračajo to interpretacijo in pravijo, da volitve niso imele veze z brexitom, ampak je odločilno vlogo odigralo naraščajoče nezadovoljstvo nad prevladujočo politično kulturo v Belfastu.

Tudi če nacionalisti nimajo prav, se zavedajo, da jim brexit ponuja priložnost, ko lahko končno začnejo uresničevati svojo agendo. »Vsa ključna vprašanja, ki jim Sinn Féin namenja največ pozornosti, so zajeta v ustavnih dilemah, ki bodo sestavni del pogajanj o brexitu,« je v komentarju v Irish Timesu zapisal znani novinar Denis Bradley. Ta se dotikajo tako vpetosti velikonočnega sporazuma v evropsko zakonodajo, ki se ji namerava Združeno kraljestvo kmalu odreči, kot problema ohranjanja odprtih meja med severom in jugom otoka.

Strokovnjaki menijo, da so se institucionalne pridobitve, ki jih je prinesel velikonočni sporazum, znašle na preizkušnji. Kljub pričakovanjem, ki so bila vlita v obstoj severnoirskega parlamenta, ta ni dovolj močan, da bi lahko odigral kakršno koli bistveno vlogo v pogajanjih o prihodnosti odnosov med Združenim kraljestvom in EU, poudarja Janice Morphet, gostujoča profesorica na University College v Londonu. Po mnenju Morphetove in drugih kritikov je med krivci za trenutno stanje tudi London, saj je doslej pokazal (pre)malo interesa in razumevanja za vprašanja, povezana z ustavno prihodnostjo Severne Irske.

Brexit bo priložnost za ponoven razmislek o političnih identitah in institucijah, ki bi jih morale predstavljati. Toda vprašanje, ali takrat ne bo že propozno.