Tiskane izdaje
Protokol o pristopu Črne gore v Nato je ratificiralo 22 od 28 članic severnoatlantske zveze, na zeleno luč pa čaka tudi v ameriškem senatu. O njem se bo moral izreči tudi črnogorski parlament, vladajoča koalicija pa brez opozicije nima zadostne večine.
Senatni odbor za zunanjo politiko ameriškega kongresa je pred odhodom Obamove administracije soglasno podprl ratifikacijo protokola, po ameriški ustavi pa je za sprejetje nove članice v Nato potrebna dvotretjinska večina v senatu. Kdaj bo prišel na dnevni red protokol, še ni znano. V odboru so kot pogoj izpostavili obveznost Črne gore, da nameni 2 odstotka BDP za obrambo.
Črnogorska opozicija bojkotira delo parlamenta, ker jih vladajoča Demokratična stranka socialistov (DPS) na čelu z Milom Đukanovićem še ni prepričala, da je na dan volitev grozil državni udar in da je to res bil eskadron smrti in ne poskus DPS, da bi vplivala na izid glasovanja, kot se je dogajalo v preteklosti. Združena opozicija je zato zahtevala razveljavitev predčasnih volitev, v delu parlamenta pa ne namerava sodelovati, dokler ne bodo zagotovljene pravna država in poštene volitve. Njihovo enotnost lahko razbije prav odločanje o vstopu v zvezo Nato.
Trgovanje v imenu vstopa v Nato
Bojkot lahko prekine Socialdemokratska stranka (SDP) Ranka Krivokapića, ki je bila do lanskih volitev več desetletij koalicijska partnerica DPS. Vrh SDP je namreč napovedal vrnitev v parlament, ko bo na dnevnem redu odločanje o vstopu Črne gore v Nato. S tremi glasovi poslancev SDP bi imela vladajoča koalicija potrebno dvotretjinsko večino. Krivokapić je pojasnil razhod z Đukanovićem z besedami, da sta SDP in DPS dosegli zastavljene cilje in pripeljali Črno goro na prag EU in Nata, zato je čas, da DPS sestopi z oblasti.
Socialdemokratom se račun ni izšel, kajti koalicija opozicijskih strank Evropska Črna gora je osvojila 39 mandatov, ki jih noče prevzeti, dokler ne bo končan sodni postopek. Opozicijske stranke Nova srbska demokracija, Demokratska narodna stranka, Gibanje za spremembe, državljansko gibanje Ura, Demokrati Črne gore, Demos, stranka upokojencev in invalidov ter SDP vztrajajo, da mora neodvisna komisija, v kateri bi morali biti tudi predstavniki mednarodne skupnosti, preučiti dejstva o domnevnem poskusu državnega udara ter obvestiti javnost, kdo so bili izvajalci in kdo naročniki tega udara.
Poslanec gibanja Ura Dritan Abazović je kljub podpori povezave z Natom prepričan, da bojkota ne bi smeli prekiniti, ker nobeno vprašanje ni pomembnejše od ustave in interesov državljanov. Po njegovem bi s prekinitvijo zunajparlamentarnega boja podelili legitimnost izmišljeni parlamentarni večini in njenemu neustavnemu delu. Prvak Demokratov Aleksa Bečić je opozoril na pomen ohranitve enotnosti opozicije, ki ne sme trgovati v imenu pomembnih državnih vprašanj ali strankarskih interesov. Bečić je ocenil, da lahko le tako opozorijo evropsko in svetovno javnost, da v državi cvetita kriminal in korupcija, nedemokratična in nelegitimna oblast pa noče slišati glasu državljanov, temveč ropa sedanje in zadolžuje prihodnje generacije.
Naročniki kaosa ruski agenti?
Črnogorsko posebno tožilstvo pripravlja obtožnico proti dvema Rusoma in 14 Srbom, bremenila jih bo načrtovanja kaosa med parlamentarnimi volitvami. Pred tremi meseci je policija namreč prijela skupino 20 oseb iz Srbije, ki so osumljene načrtovanja teroristične akcije na dan pred volitvami. Tožilstvo sumi, da sta Rusa Eduard Vladimirovič Širokov in Vladimir Nikolajevič Popov s srbskimi državljani organizirala kriminalno združbo in zahtevala, naj likvidira takratnega premiera Mila Đukanovića. Spopad protestnikov s policijo naj bi nadzirala bivši poveljnik srbske žandarmerije Bratislav Dikić in politik iz Demokratske fronte, ki ga tožilstvo še ni identificiralo.
Po navedbah črnogorskih medijev sta Širokov in Nikolajevič, ki sta osumljena, da sta bila ključna naročnika in organizatorja skupine skrajnežev iz Srbije, pripadnika ruske obveščevalne službe (GRU). To naj bi razkril osumljeni Aleksandar Sinđelić, ki sta ga Rusa rekrutirala kot prostovoljca v spopadih v Ukrajini. Tožilec Saša Čađenović je Sinđeliću in Mirku Velimiroviću, ki naj bi prvi izdal skrajneže policiji, zagotovil status varovanih prič. Interpol Moskva ni dostavil Podgorici fotografij Širokova in Popova in ni pojasnil, ali sta aktivna člana GRU ali ne. Čađenović je dejal, da zaradi nesodelovanja Moskve ne bodo čakali v nedogled, temveč bodo sodili Rusoma v odsotnosti.
