Tiskane izdaje
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
Zaradi ruske nepripravljenosti na poplačilo odškodnine so zamrznili rusko državno premoženje tudi v Franciji, nekaj podobnega pripravljajo tudi v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Zamrznitev premoženja v Belgiji, kar je prizadelo tudi ruska predstavništva pri Evropski uniji in zvezi Nato, je Rusija označila za sovražno dejanje. Napovedala je, da se bo odzvala z zamrznitvijo premoženja belgijske države v Rusiji. Na pogovor so poklicali belgijskega veleposlanika v Moskvi in klobčič se je začel po hitrem postopku razpletati.
Belgijski zunanji minister Didier Reynders je med obiskom na Kitajskem povedal, »da so račune že odmrznili, k čemur je veliko pripomoglo tudi dobro sodelovanje naših partnerjev. Tudi odvetnikov na ruskem veleposlaništvu v Bruslju.« Po besedah Tima Osborna, direktorja skupine GML, v kateri so združeni nekdanji Jukosovi delničarji, se je zamrznitev najprej zgodila v Belgiji in Franciji, saj imajo zakonodajo, ki je temu bolj naklonjena, podobni postopki pa potekajo tudi v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike.
Ruska vlada je zaplenila premoženje takrat največje ruske naftne družbe Jukos leta 2003. Lastnike in vodstvo Jukosa je obtožila davčne utaje, zaradi domnevnih dolgov pa je pozneje likvidirala podjetje in prodala premoženje na dražbah, na katerih je pokupila levji delež danes največja ruska naftna družba v državni lasti, Rosneft. Delničarji Jukosa Rusiji očitajo, da je bil Jukosov bankrot politično motiviran, saj je bil Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor podjetja ter nekdaj najbogatejši Rus, močen politični tekmec takratnemu in aktualnemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
»Upam, da bo denar porabljen za projekte, od katerih bo imela korist ruska družba,« se je na novico o zamrznitvi odzval Hodorkovski, ki se je po izpustitvi iz zapora umaknil v prostovoljno izgnanstvo v Švico. Nekoč najbogatejšega ruskega oligarha so leta 2003 aretirali na podlagi obtožb o utaji davkov, v zaporu pa je sedel od leta 2005 do 2013, ko ga je Putin pomilostil. Dejstvo je, da je evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu že pred tem v ločeni sodbi odločilo, da je Jukos dejansko utajeval davke.
Gospodarska perestrojka?
»Številni pravni strokovnjaki opozarjajo, da je bila Moskva slabo pripravljena na obrambo, čeprav to ni bil brezupen primer, kar dokazuje primer iz Strasbourga. Obtoženi niso poklicali prič, ki bi spodbijale oziroma oslabile dokaze tožnikov, ampak so se raje norčevali iz celotnega sodišča,« je George Bovt opozoril v komentarju »Rusija naj sebi pripiše krivdo za zmedo z Jukosom«, ki je bil objavljen v časopisu Moscow Times v angleškem jeziku. Po njegovem je to del širšega problema pomanjkanja jasne vizije ruske prihodnosti.
Rusko vodstvo tudi zdaj pošilja mešane signale, kar je bilo očitno tudi v Sankt Peterburgu. Medtem ko je kremeljski svetovalec Andrej Belousov grozil, da utegne Rusija v odgovor na zamrznitev pregnati s svojega tržišča evropska podjetja, je prvi namestnik premiera Igor Šuvalov zatrdil, da zaplet z Jukosom ne bo vplival na naložbeno klimo v državi. »Rusija je odprta v svet. Ne glede na to, da krepimo sodelovanje z novimi središči globalne rasti, to ne pomeni, da bomo posvetili manj pozornosti dialogu s tradicionalnimi partnerji na Zahodu,« je Putin dal vedeti, da je Rusija sposobna sedeti na dveh stolih.
Javnomnenjska raziskava med velikimi kitajskimi podjetji je pokazala, da so ta enako previdna, kar zadeva vlaganja v Rusiji, kot podjetja na zahodu: zaradi slabega vodenja države, šibke zaščite poslovanja, šibkega institucionalnega okolja ter korupcije. Zaradi pomanjkanja jasne strategije, prilagojene novim gospodarskim razmeram, zlasti sankcijam, ki jih je Evropska unija v ponedeljek podaljšala še za pol leta, je čedalje bolj kritičen tudi del ruske elite, ki se zaveda, da Rusija ne more v nedogled vzdržati nove hladne vojne. Aleksej Kudrin, nekdanji finančni minister in dolgoletni Putinov zaveznik, zdaj pa njegov neusmiljeni kritik, je za leto 2018 predlagal celo predčasne predsedniške volitve, ki bi predsedniku dale močnejši mandat za izvedbo bolečih gospodarskih reform oziroma nekakšne nove perestrojke.
