Tiskane izdaje
Berlin – Bolj napete uverture v münchensko varnostno konferenco, ki bo konec tedna potekala v hotelu Bayerischer Hof, si ne bi mogel izmisliti niti John le Carré: svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika odstopi zaradi povezav z Rusijo, to državo obtožuje propagandne vojne proti njemu francoski predsedniški kandidat. Nato namesti v baltiške države svoje vojake, Kitajska napenja mišice v svoji soseščini. V kriminalkah je možen srečen konec, kaj pa v resničnosti?
O čedalje bolj vročem dogajanju v mednarodnem prostoru, katerega del so zaostrovanje nove ameriške administracije z Iranom, raketno izzivanje Severne Koreje in velike nevarnosti za Evropo zaradi begunske krize in neenotnosti, bo v bavarski prestolnici razpravljala vrhunska politična paleta: med 500 gosti pričakujejo novega podpredsednika ZDA Mika Pencea in obrambnega ministra Jamesa Mattisa, kanclerko Angelo Merkel, ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in tudi predsednika Boruta Pahorja, ki je nedavno obiskal Nemčijo, Rusijo in Ukrajino. Prireditelji so jim pripravili varnostno poročilo, ki naj bi orisalo ozadje sedanjih zunanjepolitičnih in strateških razkolov. »Svet se sooča z neliberalnim trenutkom,« je zapisano v dokumentu Post-Truth, Post-West, Post-Order? (»Post-resnica, post-Zahod, post-red?«).
Zahodne družbe, verjamejo v štabu nemškega diplomata Wolfganga Ischingerja, so v težavah zaradi vzpona populističnih gibanj, ki nasprotujejo liberalnodemokratičnemu statusu quo, ter nepripravljene ali nesposobne za učinkovit spopad z največjimi varnostnimi krizami, med njimi predvsem s sirsko. Populistična gibanja je mogoče razložiti tudi z gospodarskimi dejavniki, saj je dohodek večine prebivalcev industrijskih družb med letoma 2007 in 2014 stagniral, toda izvolitev Donalda Trumpa v ZDA dokazuje tudi negotovost o prihodnosti. »Obstaja kulturno nasprotovanje tako imenovanemu globalizmu, najpomembnejša ločnica pa ni med levico in desnico, ampak med liberalnim svetovljanskim polom in populističnim ali celo protitujsko avtoritarnim.«
Čedalje manj svobode
Na »osi strahu« zbrani populisti izkoriščajo negotovost in pritožbe volivcev s sprevračanjem dejstev, »post-resnice« pomagajo vse bolj povezani »neliberalni in nacionalistični internacionali«, ki nasprotuje liberalnemu mednarodnemu redu, gospodarski soodvisnosti na temeljih svobodne trgovine in močni mreži mednarodnih ustanov. Po prepričanju avtorjev poročila so prav to najpomembnejši dejavniki mednarodne mirovne ureditve, ustanova Freedom House pa zdaj že deseto leto zaznava upad globalne svobode. Ameriški predsednik Donald Trump v nastopnem govoru ni niti omenil demokracije, svobode ali človekovih pravic. Stagnirajo ali celo nazadujejo tudi pogajanja o svobodni trgovini, vrača se protekcionizem, Trump je celo severnoatlantsko vojaško zvezo Nato imenoval zastarelo.
V središču varnostnih izzivov je spet Rusija. Medtem ko so Evropejci le opazovali sirsko krizo in so se Američani pod predsednikom Barackom Obamo obotavljali s posredovanjem, je Moskva odločno podprla režim, odgovoren za smrt 400.000 ljudi in milijone beguncev. O dogajanju v Ukrajini so v poročilu poudarili, da je Rusija prekršila več ključnih načel evropske varnosti, morebiten dogovor Trumpove vlade z Moskvo pa bi odprl novo obdobje dogovarjanja velikih sil o usodi manjših. »Dogovor s Putinom ne bo prinesel miru, nasprotno, zaradi tega bo vojna še verjetnejša.« Toda videti je, da se vsaj ameriški obrambni minister James Mattis strinja s tem prepričanjem, Trump pa zdaj govori o vrnitvi Krima Ukrajini.
Deset najpomembnejših varnostnih tveganj letošnjega leta v MSC povzemajo po organizaciji Eurasia Group: unilateralno delovanje predsednika Trumpa za uveljavljanje ameriških interesov, morebitni premočni odzivi Kitajske, ki je tudi sama lahko nevarnost za mednarodne trge, oslabljena kanclerka Angela Merkel, pomanjkanje reform v državah od Indije, prek Francije, do Brazilije, majanje stabilnosti proizvajalk fosilnih goriv zaradi revolucionarnih novih tehnologij, preveč politično delovanje centralnih bank, nasprotovanje Bele hiše Silicijevi dolini, Turčija predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Severna Koreja diktatorja Kim Džong Una in Južna Afrika predsednika Jacoba Zume.
Prelomno leto za Evropo
Organizatorja Wolfganga Ischingerja enako ali še bolj skrbi Evropa, saj verjame, da bo letošnje leto zaradi Trumpa in Rusije najodločilnejše »po padcu berlinskega zidu ali celo po koncu druge svetovne vojne«. Evropo čakajo potencialno prelomne volitve na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji, Velika Britanija napoveduje začetek procesa za izstop iz EU, čedalje grša in vse bolj razdvajajoča je »politika migracij«, Grčija in Italija lahko spet prineseta težave tudi skupni evropski valuti. Vendar Ischinger verjame, da Evropa ni na neizogibni spirali navzdol.
Radikalna resnica ne bo prevladala povsod, kjer bo, pa bo morala pokazati sposobnost vladanja, »česar najverjetneje ne bo zmogla«, morda bo to dokazal že Trump. Poleg tega je v Evropi opaziti novo odločenost za krepitev skupne zunanje in varnostne politike, »saj celo evrodvomljivci vedo, da so na boljšem, če EU na mednarodni ravni zagovarja njihove interese«. Ko je pisal članek, objavljen v reviji Time, je Ischinger še verjel v »nov evropski duh« nemško-francoskega tandema Françoisa Fillona in Angele Merkel. Toda prvemu zaradi očitkov o korupciji pada priljubljenost, še en proevropski francoski predsedniški kandidat, Emmanuel Macron, pa obtožuje Rusijo vmešavanja v njegovo predvolilno kampanjo.
