Tiskane izdaje
Nemčija je lani sprejela več pribežnikov kakor katerakoli druga evropska država. V prvi polovici letošnjega leta je pri njih zaprosilo za azil že okoli 180.000 ljudi, do konca leta pa jih pričakujejo celo do pol milijona. Zelo se je povečalo tudi število ksenofobičnih napadov.
»Sovraštvo do tujcev zastruplja Nemčijo,« so z velikimi črkami zapisali na naslovnici zadnje številke revije Spiegel. Letos se je zgodilo že več kot 200 napadov na begunska zatočišča in pribežnike, prejšnji teden pa so v Dresdnu desničarski skrajneži napadli predstavnike Rdečega križa, ki so postavljali šotorišče za kakih 800 beguncev, večinoma iz Sirije. V rojstnem kraju Pegide se vrstijo protesti njenih privržencev proti »islamizaciji Nemčjie«, v bližnjem Freitalu, depresivnem vzhodnonemškem mestu s 40.000 prebivalci, pa so prebivalci ustanovili 1200-glavo »domoljubno« skupino »Freital se brani sam«, ki vsak večer demonstrira proti poselitvi pribežnikov v tamkajšnjem hotelu Leonardo.
Redno protestirajo tudi njihovi nasprotniki, soočenja pa kljub posredovanju policije niso vedno miroljubna. Konec tedna so bili v spopadih med demonstranti v Dresdnu trije ranjeni, pred dnevi pa so v Freitalu zažgali avto člana levičarske stranke Linke in borca za pravice pribežnikov Michaela Richterja. »Hočem se vrniti v Sirijo, preveč me je strah tukaj,« je pred dnevi dejal 27-letni Taher, ki je v Freitalu zaprosil za azil. Za AFP je Sirec v polomljeni angleščini povedal, kako ga je po dolgem begu iz nevarne domovine na »varnem« cilju pretepla skupina ksenofobičnih skrajnežev.
Kolaps
Nemčiji grozi kolaps azilantskega sistema, je pred kratkim potožil notranji minister Thomas de Maizière. Ukvarjanje s prišleki in njihova razmestitev bosta letos Nemce stala do 5 milijard dolarjev, dvakrat več kot lani, vlada pa je pred kratkim odobrila zveznim deželam le milijon evrov za oskrbo beguncev. Zato zdaj nekatere zvezne dežele od Berlina zahtevajo, naj jim za vsakega nameščenega pribežnika odšteje 12.500 evrov. Nekateri socialdemokrati, ki so del vladajoče koalicije, zahtevajo dolgoročno in sistemsko ureditev finančne pomoči vsakemu sprejetemu pribežniku, medtem ko njihovi konservativni koalicijski kolegi bolj razmišljajo o tem, kako bi omejili naval beguncev.
Nemška težava niso le pribežniki iz severne Afrike ali Bližnjega vzhoda. Letos se je k njim zateklo največ beguncev iz Sirije, 34.000, toda na drugem mestu so bili imigranti s Kosova, od koder je v prvi polovici letošnjega leta pribežalo 31.000 ljudi. Konec lanskega leta so Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Srbijo razglasili za »varne države«, da bi lahko tja vračali pribežnike, ki so tam že prvič zaprosili za azil. Zdaj v bavarski krščansko-socialni uniji CSU, sestrski stranki vladajočih krščanskih demokratov premierke Angele Merkel, zahtevajo, naj med varne države uvrstijo tudi Albanijo, Črno goro in Kosovo. Statistika je na njihovi strani, saj se je letos število pribežnikov iz že razglašenih varnih balkanskih držav povečalo »le« za 12 odstotkov glede na lansko leto, medtem ko je število imigrantov iz treh držav, ki jih hoče CSU prav tako uvrstiti na seznam, zrastlo kar za 500 odstotkov.
Na Bavarskem so se pred kratkim odločili, da bodo na svojih mejah zgradili posebne »filtracijske« centre, kjer bodo po hitrem postopku ločevali »imigrante, ki dejansko potrebujejo zaščito, in imigrante, ki nimajo možnosti za bivanje pri nas«, kakor se je prejšnji teden izrazil prvi človek CSU in Bavarske Horst Seehofer. Po njegovem Nemčija ne bo prenesla navala beguncev z vojnih območij, kakor sta Sirija in Irak, če ne bo dovolj hitro odganjala imigrantov z Balkana.
Njegov premierski kolega Winfried Kretschmann, ki vodi deželo Baden-Württemberg, ima drugačno idejo, kako se znebiti pritiska imigrantov z Balkana. Po njegovem bi morali nekaterim omogočiti zakonito priselitev v Nemčijo. V pogovoru za Frankfurter Allgemeine Zeitung je Kretschmann, ki je član stranke Zveza '90/Zeleni, predlagal, da bi morali »ustvariti imigracijske koridorje za ljudi s poklici, ki jih pri nas primanjkuje«.
