Kaj o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško menijo nemške oblasti?

Berlin − »Razsodbo med Slovenijo in Hrvaško smo vzeli na znanje,« je slovenskim medijem v Berlinu povedal predstavnik za tisk nemškega zunanjega ministrstva Martin Schäfer. »Mednarodno arbitražno sodišče je dragocen instrument mednarodnega prava in igra pomembno vlogo pri poravnavi meddržavnih sporov. Slovenija in Hrvaška sta se pri dvostranski zadevi v dogovoru iz četrtega novembra 2009 skupaj podredili postopku mednarodne arbitraže. Povsem neodvisno od vsebine odločitve je z vidika nemške vlade zelo pomembno načelo mednarodnega prava, da se odločitve arbitraže upoštevajo in na obeh straneh uresničijo. Zaščita integritete mednarodnega sodišča je v skupnem interesu vseh držav, članice Evropske unije pa morajo biti dober zgled za ostale.«

Na vprašanje Dela, ali se bo Nemčija bolj angažirala pri zadevi tudi zato, ker ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja tudi z nekaterimi drugimi sosedami, pa je odgovoril: »Ne vemo točno, kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo, s stališča nemške države pa lahko samo še enkrat poudarim, da je treba odločitve arbitraže in sodišč spoštovati in uresničevati. To je pomembno načelo mednarodnega prava in obe vpleteni državi naj drugim pokažeta dober zgled,« je povedal. Na vprašanje, ali bo Nemčija Hrvaško in Slovenijo pozvala k spoštovanju odločitve mednarodne arbitraže, pa je odgovoril: »To smo že naredili in bomo počeli še naprej, na to se lahko zanesete.«

»Sodišča in arbitraže niso zato, da bi enemu dali vse prav«

Arbitražno določitev meja med Slovenijo in Hrvaško je danes komentiral tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel. Za Delo, RTV Slovenija in druge tuje dopisnike v Berlinu je povedal:

»Mislim, da je treba najprej premisliti, zakaj sploh so sodišča in arbitraže. Niso zato, da bi enemu dali vse prav, ampak za premagovanje sporov. V Nemčiji imamo pregovor, da pred sodiščem nikoli ne dobimo pravice, ampak vedno le razsodbo. Ta služi vzpostavljanju pravnega reda. Kdor gre pred sodišče z upanjem, da bo dobil vse prav, ta bo po pravilu razočaran, kajti razsodbe sodišč niso namenjene temu, da dajo prav enemu ali drugemu, ampak da vzpostavijo pravni red, za mirno rešitev sporov. Če hočete, so sodišča med najpomembnejšimi civilizacijskimi akti in so se morala v Evropi stoletja boriti za neodvisnost sodstva. Za nas je neodvisnost pravosodja in sprejemanje razsodb - občasno tudi proti Nemčiji na primer na evropskem sodišču - (pomembno). Tudi nam se ne zdi zabavno, ko nam pri evropskem sodišču pravijo, da postopamo proti evropskemu pravu. Lahko vam zagotovim, da obstaja več sodnih postopkov Evropske komisije proti velikim državam kot Nemčija, kot pa proti majhnim, a to seveda upoštevamo. Najbolje se je poskusiti sporazumeti še pred razsodbo. Obe strani pozivamo, naj zdaj sprejmeta razsodbo sodišča in jo uresničita na zelo pragmatičen in pravno skladen način. To je naš poziv. To je evropska pravna kultura. To je samo jedro Evropske unije.«