Tiskane izdaje
Berlin – Nemčija bo iraške Kurde oborožila z jurišnimi puškami, protitankovskim orožjem in drugo opremo v vrednosti 70 milijonov evrov. Med današnjo obrazložitvijo takšne zunanje politike pred bundestagom je kanclerka Angela Merkel močno zaostrila tudi stališče do Rusije.
»Rusija poskuša spreminjati meje z grožnjami ali celo nasiljem, vse bolj jasno je, da že od začetka ne gre za konflikt znotraj Ukrajine, ampak za spor med Rusijo in Ukrajino,« je povedala krščanskodemokratska prvakinja, ki je doslej z vsemi silami mirila odnose med Moskvo in Kijevom.
Ob 75. obletnici nemškega napada na Poljsko in začetka druge svetovne vojne se je nemški bundestag z minuto molka spomnil žrtev vseh današnjih kriznih žarišč, predsednik parlamenta Norbert Lammert pa je mednje vštel Ukrajino, »kjer po priključitvi Krima Rusija v nasprotju z mednarodnim pravom z močno podporo separatistom, vojaki in težkim orožjem dobesedno napada sosednjo suvereno državo«.
Nedeljska odločitev
Dedinja grozljivega nacističnega režima Nemčija se je desetletja upirala aktivnemu vmešavanju v oborožene konflikte, vendar celo država s tako težkim bremenom preteklosti zdaj prepoznava skrb vzbujajoče dogajanje v neposredni evropski soseščini.
Kanclerka je seznanila posebno zasedanje nemškega parlamenta tudi z nedeljsko vladno odločitvijo za oboroževanje iraških Kurdov, ki jo je pojasnila z dramatičnimi grožnjami »teroristične skupine, ki deluje pod imenom Islamska država«, verskim manjšinam in vsem, ki ji nasprotujejo. Angela Merkel ocenjuje, da so lahko džihadisti nemškega in evropskega rodu nevarnost tudi za Nemčijo in Evropo, zato bodo bojevniki proti »teroristični skupini, ki deluje pod imenom Islamska država«, po poročilih obrambnega ministrstva postopno prejeli 16.000 jurišnih pušk, 8000 pištol, 30 raketnih protitankovskih sistemov in drugo orožje.
Morda je nemška vlada iz previdnosti sprejela odločitev v nedeljo zvečer, ko državljani pred televizijskimi ekrani množično gledajo priljubljeno kriminalko, vendar v državi vseeno skorajda ni protestov proti tej prelomni odločitvi za strateški položaj Nemčije v svetu.
»Nočem, da bi ljudje umirali zaradi čistosti moje filozofije, mojega mirovništva,« je prevladujoče strinjanje s povečano vlogo Nemčije v svetu razložil eden najbolj znanih nemških mirovnikov Rupert Neudeck. Kot ustanovitelj organizacije Cap Anamur za človekoljubno in zdravniško pomoč, ki je konec sedemdesetih let reševal na tisoče vietnamskih beguncev iz čolnov ter demonstriral na številnih kriznih žariščih, verjame, da mora njegova država pomagati k porazu temačnih sil na Bližnjem vzhodu.
V ukrajinski krizi nemška vlada še ni tako daleč, Kijevu doslej ni hotela poslati niti neprebojnih jopičev, nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je doslej tudi poskušal narediti vse za diplomatsko rešitev konflikta, pa se boji, da si bo Rusija od Ukrajine odrezala še »most« do Krima.
Tudi mnogi opazovalci verjamejo, da bo naslednje na vrsti za aneksijo pristaniško mesto Mariupol z zaledjem, saj naj bi imela Rusija težave s pomorskim oskrbovanjem Krima. Najbolj črnogledi celo menijo, da je to le del ruskih prizadevanj za »koridor« čez južno Ukrajino do Pridnestrja, ki se je že odločalo o odcepitvi od Moldavije, a nima ozemeljske povezave z Rusijo. V ponedeljek so poročali tudi o pomorskih bitkah v Črnem morju.
Vedno korak pred kritiki ruski predsednik Vladimir Putin zahteva »državnost« za vzhodno Ukrajino, pri čemer nemški kronisti navajajo, kako pogosto je pretental nemško vodstvo. Spomnijo se zgodnjega zagotavljanja, da Rusija ne bo priključila Krima, pa aprilske ženevske konference o razorožitvi oboroženih skupin v vzhodni Ukrajini, ki se je izrodila v tragikomedijo, ter ruskih zahtev po premirju, ki so jih proruski uporniki izkoristili za strateško napredovanje. Samo na papirju so tudi nemška prizadevanja za ukrajinski nadzor nad mejami ter neomejeno delovanje inšpektorjev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
»Kršitev mednarodnega prava ne sme biti brez posledic,« je poudarila nemška kanclerka in omenila priprave EU na morebitne nove sankcije proti Rusiji. Kanclerka si bo še naprej prizadevala za politično reševanje spora z uveljavitvijo premirja in zavarovanjem ukrajinskih meja, zavrača tudi vojaško posredovanje.
Poudarila je, da se zaradi ruskega obnašanja čutijo vse bolj ogrožene tudi članice severnoatlantske vojaške zveze Nato, med njimi baltske države in Poljska. »Ostajamo privrženi našim zavezam, peti člen Natove pogodbe velja za vse,« je povedala Angela Merkel.
