Nemška kanclerka odkrito s turškim predsednikom Erdoganom

Berlin - Kot so napovedovali že prej, nemška kanclerka v ponedeljkovih pogovorih s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom ni izbirala besed o stvareh, ki se Nemčiji in Evropi v tej državi zdijo sporne. Že peti obisk nemške voditeljice v sedmih mesecih kaže, da zanjo Turčija ostaja osrednja zaveznica pri zadrževanju begunskega navala.

Po enournem pogovoru ob robu zasedanja o izboljšanju pomoči beguncem pod vodstvom Združenih narodov je nemška kanclerka v Istanbulu zbranim novinarjem povedala, da se je z Erdoğanom pogovarjala tudi o svobodi medijev in neodvisnem sodstvu, kar bo njena vlada natančno spremljala še naprej: »Vprašanja ostajajo odprta!«

Globoko zaskrbljeni

Procese proti novinarjem in dvig imunitete za številne parlamentarce v Berlinu spremljajo »z globoko zaskrbljenostjo«, to pa je tema tudi v Turčiji. Povedala je, da se je že v nedeljo zvečer sešla s predstavniki turške civilne družbe. Sporazum EU in Turčije o beguncih je zanjo še naprej »pravilen in pomemben«, a mora Turčija tudi po njenem prepričanju izpolniti vseh 72 pogojev za odpravo vizumov za potovanja njenih državljanov v Evropsko unijo. Tik pred obiskom kanclerke Angele Merkel v Turčiji so nemški mediji poročali, da vlada ne pričakuje odprave viz za državljane Turčije do leta 2017. Nemški socialdemokrat in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz pa tesno zaveznico svoje države in celine v begunski krizi obsoja zaradi »dih jemajočega odstopanja od vrednot Evrope«. Kanclerka Merklova mora Turčiji »na poti k državi enega človeka« jasno povedati, da razumna pogajanja o vstopu v EU dejansko niso mogoča, je visoki evropski politik dejal časopisu Kölner Stadt-Anzeiger.

Na kocki je veliko

Ni še znano, kaj si o zadnjih nemških in evropskih kritikah misli v evropskih očeh vse bolj avtoritativni turški predsednik, pa čeprav je Erdoğan na konferenci poudaril, da bo njegova država še naprej velikodušno sprejemala vse pomoči potrebne. Številna za Evropo sporna določila pa turški prvak vidi kot del boja proti terorizmu in je že prej poudarjal, da od njih ne misli odstopati. »Teroristom dovoljujete, da svoje šotore postavljajo tik ob evropskem parlamentu,« je turški predsednik obsojal po obisku mošeje pred nekaj tedni. »Šli bomo svojo pot, vi pa pojdite svojo.« Medtem je odstopil tudi bolj pragmatični premier Ahmet Davutoğlu, s katerim je pri begunskem vprašanju dobro sodelovala nemška kanclerka Angela Merkel.

Na kocki je veliko, saj je bil s stališča nasprotnikov neomejenega priseljevanja v Evropo dogovor med Turčijo in EU nedvomno uspeh: če so lani poleti v Grčijo vsak dan prodirali tisoči beguncev z Bližnjega vzhoda in drugod, jih je bilo v začetku maja le nekaj deset. Največje vprašanje se zato zdaj glasi, ali je dogovor o beguncih v dovolj velikem interesu obeh strani, da ga bodo kljub medsebojnim kritikam obdržali pri življenju. Nihče namreč ne dvomi, da so nešteti obupanci z Bližnjega vzhoda ali pa le iskalci boljšega življenja še naprej pripravljeni na selitev v Evropo.

Stari načini ne bodo zadostovali

Tudi konferenca pod okriljem Združenih narodov, na kateri sta nastopila Erdoğan in Merklova, kaže, kako nujno bi morala ob šestdesetih milijonih ljudi na begu več odgovornosti prevzeti mednarodna skupnost. Ne gre le za najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni, vojne preganjajo z domov tudi številne prebivalce Jemna, Iraka, Ukrajine, Nigerije ter nekaterih drugih držav in območij. Znano je, da je mnoge Sirce iz begunskih taborišč v svoji soseščini na pot spodbudilo katastrofalno pomanjkanje sredstev mednarodnih organizacij in če dodamo še milijonsko ekonomsko migracijo, je jasno, da stari načini ne bodo zadostovali. Organizacija Zdravniki brez meja konferenco v Istanbulu imenuje kar »figov list dobrih namenov«.

Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim v intervjuju za ameriški javni radio NPR navaja nekatere nove pristope v spopadu s starimi težavami. Omenja Jordanijo, v kateri že skoraj tretjina prebivalcev prihaja od drugod, da lahko poskrbi zanje, pa se je bližnjevzhodna kraljevina močno zadolžila. Državi, ki vsemu svetu dela velikansko uslugo, in njenim beguncem iz Sirije in drugod zdaj poskušajo pri Svetovni banki pomagati skupaj z Veliko Britanijo: z izjemno ugodnimi posojili bodo vabili še zasebni kapital ter tako poskušali ustanoviti območja svobodne trgovine za Sirce in Jordance. »Potrebujemo 'out of the box' način razmišljanja,« je povedal sin ekonomskih migrantov iz Južne Koreje v ZDA v šestdesetih letih minulega stoletja.