Nemško obrambno ministrico sumijo plagiata

Berlin – Disertacijo nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen preverjajo zaradi suma plagiata, političarka pa se je ubranila vsaj pred očitki, da v življenjepisu neupravičeno navaja delovanje na ameriški univerzi Stanford. Krščanskodemokratsko političarko pogosto omenjajo kot morebitno naslednico kanclerke Angele Merkel.

Morda je še upanje za nadaljevanje meteorske politične kariere nemške obrambne ministrice, s Stanforda so namreč sporočili, da ministrica svoje delovanje na univerzi lahko omenja v življenjepisu. Pred tem so navajali, da med letoma 1992 in 1996 ni delovala v nobenem uradnem programu, v katerem se pridobi potrdilo ali akademsko spričevalo, in da takšna navajanja v življenjepisih po navadi razumejo kot zlorabo imena univerze, čeprav je namestnica direktorja tamkajšnje bolnišnice Kathy VanCamp že leta 1997 potrdila, da je »dr. Rose von der Leyen« zanjo šest mesecev izvajala tržno analizo. Medicinska fakulteta v Hannovru pa še naprej preverja doktorsko disertacijo svoje sodelavke izpred četrt stoletja.

Politična kariera sedemkratne matere in hčere nekdanjega ministrskega predsednika Spodnje Saške Ernsta Albrechta je bila doslej izjemna. Ursula von der Leyen je pod kanclerko Angelo Merkel delovala kot izjemno uspešna ministrica za delo in socialo in še prej za družino, ženske, starejše in otroke, zato ji je krščanskodemokratska prvakinja v svojem tretjem mandatu zaupala ministrstvo za obrambo. Njen predhodnik Thomas de Maizière, zdaj notranji minister, ni obračunal z velikimi orožarskimi pomanjkljivostmi, in ko je kanclerka iskala novo metlo, ki bo znala pospraviti nepravilnosti in morda celo korupcijo pri nabavah orožja, se je odločila prav za von der Leynovo.

O ministričinem delovanju v Kaliforniji so povprašali pri časopisu Welt am Sonntag in tudi za Ursulo von der Leyen velja, da je do dokaza krivde nedolžna. Nekateri drugi očitki pa vendarle kažejo na nedoslednosti, kakršne so v Nemčiji že uničile kariere več pomembnih politikov. Zaradi doktorskega plagiata se je moral odmevno posloviti mladi obrambni minister Karl-Theodor zu Guttenberg, na vatikansko veleposlaništvo Nemčije je zaradi enakih obtožb odšla še ena ministrica in tesna sodelavka kanclerke Annette Schavan.

Vsaj drugo je razkril neznanec s psevdonimom Robert Schmidt, ki neutrudno analizira doktorska in druga pisanja vodilnih nemških politikov. V svojo zanko je poskušal ujeti tudi predsednika parlamenta Norberta Lammerta, ki pa mu je uspelo obdržati svoj doktorat in tudi ostaja na svojem položaju. Schmidtove namige ponavadi preverjajo na spletni platformi VroniPlag, imenovani po hčeri nekdanjega bavarskega premiera Edmunda Stoiberja, ki je zaradi plagiata med prvimi izgubila doktorski naslov.

Osebna verodostojnost vse pomembnejša

Po prisegi zadnje nemške vlade je Rusija priključila Krim, svet postaja vse nevarnejši tudi v Aziji in Evropo preplavljajo begunci s kriznih žarišč v njeni južni soseščini. Prav v času, ko bi tudi Nemčija najbolj potrebovala prepričljivo varnostno politiko, se mora obrambna ministrica ubadati z zasebnimi skrbmi, a je v demokratičnih družbah osebna verodostojnost politikov čedalje pomembnejša. Če se je lahko še ameriški podpredsednik Joe Biden leta 1988 zagovarjal, da več kot dvajset let pred tem ni popolnoma razumel posledic prepisovanja seminarske naloge iz strokovnega časopisa, danes takšna opravičila ne zadostujejo več, vsaj ne vedno. Ameriška demokratka Hillary Clinton je kolegu Baracku Obami očitala prepisovanje citatov v predvolilnem govoru, a je kljub temu postal ameriški predsednik – in Biden njegov podpredsednik.

Brez navajanja virov

O Ursuli von der Leyen pri VroniPlagu domnevajo, da je brez pravilnega navajanja virov prepisala 27 strani od 62-stranske doktorske promocije, skupaj 43,5 odstotka. O tem so obvestili tudi obrambno ministrico in ta je svojo medicinsko fakulteto takoj zaprosila za preverjanje. Rezultati še niso znani, superpolitičarka s sedmimi otroki, ki je – samo mimogrede – trem prvorojencem dodala dva prav med moževim študijem na Stanfordu, pa se bo morala potruditi za odpravo politične škode. Ursula von der Leyen v svojem življenjepisu navaja tudi poslušanje nekaterih predmetov na isti univerzi iz šolskega leta 1992/1993, pri čemer na Stanfordu ne poznajo termina »auditing guest«, ki ga namesto uradnih »guest auditor« ali »guest student« omenja ministrica.