Tiskane izdaje
Pripadniki neonacistične Zlate zore, sicer tretje največje grške parlamentarne stranke, so minuli teden večkrat – in sistematično – brutalno napadli begunce na egejskem otoku Hios, obračunali pa so tudi s humanitarnimi delavci in aktivisti. Dogajanje na Hiosu je podoba prihodnosti.
Več deset neonacistov, ki jih je opogumil obisk njihovih parlamentarnih predstavnikov na otoku, je v sredo in četrtek z velikimi kamni in molotovkami napadlo begunsko taborišče Souda, ki leži na obrobju mestnega središča. Kamni, nekateri težki tudi petnajst kilogramov, so padali po otrocih in ženskah. Več ljudi je bilo ranjenih. Na otoku, ki ga je, podobno kot to denimo velja za Lezbos, Samos, Leros in Kos, Evropska unija skupaj z oblastmi v Atenah po sprejetju evropsko-turškega begunskega dogovora in posledičnem zaprtju balkanske begunske poti pustila na cedilu in s tem omogočila razrast rasizma, ksenofobije in nasilja, je zavladal kaos. A to je bilo pričakovati.
Žrtve
Kadrovsko in infrastrukturno podhranjene azilne strukture ter osebje, ki na otoku, na katerem se nahaja približno 4000 beguncev in migrantov, skrbi za ljudi na begu, so od zaprtja balkanske poti ves čas opozarjali na nevzdržne razmere, ki vladajo v begunskih taboriščih, uradnih in neuradnih. Lokalno prebivalstvo, ki je beguncem v popolni odsotnosti države in evropskih institucij ponudilo roko dobrodošlice, je izčrpano. Njihova empatija je izpuhtela ob turističnih izgubah in načetem načinu življenja, zato so se – kako človeško! – že letos spomladi začeli obračati proti beguncem in migrantov, ki so postali žrtve napadov na skoraj vsakodnevni ravni. Lokalno prebivalstvo je obenem postalo »občutljivo« za skrajno desne politike – tudi za vpliv neonacistične Zlate zore, katere prisotnost je bila na otoku mastike še pred letom dni bolj ali manj zanemarljiva, danes pa na otoku organizirano deluje najmanj 200 odkritih neonacistov. Dejstvo je, da so tudi prebivalci Hiosa postali žrtve evropske (proti)begunske in (proti)migrantske politike, ki je več grških otokov spremenila v koncentracijska taborišča 21. stoletja, v katerih vladajo strahovite razmere. Begunci že osem mesecev ne morejo ne naprej proti Evropi, ne domov. Globoko frustrirani in ponižani so ujeti v peklu birokracije in razčlovečenja ter izpostavljeni različnim zlorabam – s strani neonacistov, policije, tihotapcev in tudi dela lokalnega prebivalstva. Na modernem splavu meduze prihaja do intenzivnih notranjih trenj med različnimi etničnimi skupinami.
»To je šele začetek velike tragedije«
»Razmere na Hiosu so grozljive. V sredo in četrtek je bilo kot v vojni. Jasno je bilo, da so neonacisti hoteli begunce ubiti ali vsaj hudo poškodovati. Le čakali so na pravo priložnost. Policija se jih ni trudila ustaviti. Letelo je kamenje, gorele so molotovke, pokale so petarde. Ljudje so prestrašeni. Zbežali so. Veliko se jih noče vrniti v taborišče. Spijo zunaj, na mrazu. Bojim se, da je to šele začetek velike tragedije. Za begunce in za vso Grčijo,« je včeraj s Hiosa za Delo sporočila aktivistka in ena od ustanoviteljic otoškega solidarnostnega gibanja Eva Avdeliodi, ki je bila skupaj z drugimi humanitarnimi delavci in aktivisti tudi sama deležna groženj lokalnih neonacistov. Po njenih besedah so se napadu na begunsko taborišče Souda pridružili nekateri neonacisti, ki so na otok prišli od drugod, njihov napad na begunce in migrante pa so v grškem parlamentu pozdravili tudi njihovi izvoljeni predstavniki, poslanci Zlate zore. »Policija praktično ni naredila ničesar. Kljub temu, da večino napadalcev, ki so hoteli izvesti pogrom nad begunci, vsi poznamo, ni bil aretiran nihče. Aretirali pa so tri aktiviste, ki so napadene begunce poizkušali zaščititi. To je nesprejemljivo. Tako kot je nesprejemljiva politika Evropske unije in grške vlade, ki se pretvarja, da je begunski problem 'rešen'. Še zdaleč ni tako. Razmere v taboriščih so čedalje slabše. Kapacitete so presežene. Ljudje so obupani, jezni, frustrirani,« je nadaljevala Eva, ki skupaj z dvajsetimi aktivisti beguncem in migrantom vsakodnevno dostavlja brezplačno hrano, oblačila in zdravila.
Preselitev beguncev v ostale države Evropske unije in nazaj v Turčijo, ki je bila tudi del zloglasnega evropsko-turškega begunskega dogovora poteka izjemno počasi. Na Hiosu in drugih grških otokih se število v birokratsko-razčlovečeni pekel tako imenovanih vročih točk (hot spots) celo povečuje. Obubožana Grčija, kjer je ujetih okoli 60.000 beguncev in migrantov, je še vedno bolj ali manj prepuščena sama sebi.
