Nizozemski parlament priznal genocid nad Armenci

Poboje v Armeniji, v katerih je umrlo do 1,5 milijona ljudi, je kot genocid doslej uradno priznalo več kot 20 držav.

Objavljeno
22. februar 2018 22.13
K. M., STA
K. M., STA
Haag - Nizozemski parlament je danes skoraj soglasno sprejel resolucijo o priznanju genocida nad Armenci v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za korak, ki bo še dodatno zaostril že tako napete odnose s Turčijo.

Spodnji dom parlamenta je resolucijo potrdil s 142 glasovi proti trem. Poslanci so obenem sklenili, da se bo predstavnik vlade 24. aprila v Erevanu udeležil spominske slovesnosti ob obletnici pokola, nato pa še vsako leto naslednjih pet let, poroča STA.

Nizozemska zunanja ministrica Sigrid Kaag je takoj ublažila odločitev parlamenta, čeprav je resolucijo podprla tudi štiristrankarska vladna koalicija. Dejala je, da se bo vlada »vzdržala« in parlamentu pri tem vprašanju ne bo sledila.


Tudi Papež Frančišek je poboje v Armeniji označil za genocid. Na fotografiji med obiskom v Armeniji. Foto: David Mdzinarishvili/Reuters

»Poklonili se bomo žrtvam in svojcem vseh pokolov manjšin,« je dejala, ko je potrdila udeležbo vladnega predstavnika na spominski slovesnosti v Erevanu. Poudarila pa je, da vlada ne bo sodila o tem, ali je šlo za genocid. Potrdila je tudi, da bodo še naprej govorili o »vprašanju armenskega genocida«.

Predlog skrajno desne PVV populista Geerta Wildersa, da mora tudi vlada priznati genocid nad Armenci, so sicer poslanci danes zavrnili.

Armenci si že dolgo prizadevajo za mednarodno priznanje genocida leta 1915 v času Otomanskega cesarstva med prvo svetovno vojno, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev. Turčija to zanika in pravi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki. Trdi, da je umrlo do 500.000 ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.

Do parlamentarne resolucije sicer prihaja v času napetih odnosov med Haagom in Ankaro. Odnosi so se izrazito poslabšali marca lani, ko je Nizozemska iz države izgnala turško ministrico za družino Fatmo Betul Sayan Kaya. Ta je namreč kljubovala prepovedi nizozemskih oblasti, da se udeleži zborovanja nizozemskih državljanov turškega porekla v podporo referendumu, na katerem so Turki aprila potrdili razširitev pooblastil predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.


Turški nacionalisti oblečeni v otomanska oblačila so protestirali proti Nemčiji, ko so v nemškem parlamentu poboj Armencev označili za genocid. Foto: Ozan Kose/AFP

Odnosi so se dodatno poslabšali v začetku februarja letos, ko se je nizozemska vlada odločila, da uradno umakne svojega veleposlanika v Ankari. Ta sicer v Turčijo nima vstopa že od marca lani, ko je Haag preprečil prihod omenjeni turški ministrici. Takrat je tudi sporočil, da v tem času ne bodo sprejeli novega turškega veleposlanika.

Genocid nad Armenci so sicer z resolucijami priznali parlamenti več kot dvajsetih držav, med njimi tudi nemški.