Tiskane izdaje
Helsinki, Oslo, Moskva − Potem ko je izbruhnil spor med Norveško in Rusijo, ker zadnja ni hotela sprejeti vrnjenih prebežnikov, ki so na Norveško prispeli čez rusko ozemlje, se je zdaj v spor vpletla še Finska. V Helsinkih grozijo z »ostrejšimi ukrepi« na meji z Rusijo, saj da organizirane kriminalne združbe na finsko mejo prevažajo čedalje več prebežnikov, piše Slovenska tiskovna agencija.
»Zdi se, da so ostrejši ukrepi nujni (...), narediti moramo konec temu nezakonitemu priseljevanju in migracijam,« je za finsko javno televizijo YLE povedal finski zunanji minister Timo Soini. Kot je pojasnil, na finsko-rusko mejo prihaja vse več prebežnikov, in čeprav ta val še ni množičen, se po pojasnilih zunanjega ministrstva krepi. Helsinke skrbi predvsem to, da je Rusija doslej strogo nadzirala svojo mejo s Finsko, kar pa se je zdaj, kot kaže, spremenilo, piše tednik za evropske zadeve Politico.
Očitki Finske sledijo nedavnim napetostim med Norveško in Rusijo, piše STA. Čez rusko ozemlje je namreč na Norveško lani prispelo približno 5500 ljudi, ki so trdili, da so upravičeni do azila. A norveške oblasti so za mnoge od njih ugotovile, da imajo veljavne ruske vizume ali da so celo pred prihodom na Norveško zakonito živeli v Rusiji ter da ne gre za begunce. Nekaj sto teh migrantov so hotele oblasti v Oslu nato pred dnevi čez arktični mejni prehod Storskog-Borisoglebsk vrniti Rusiji, ta pa je njihov sprejem zavrnila in, uradno iz varnostnih razlogov, mejo začasno zaprla.
Norveška ni članica Evropske unije, je pa članica schengenskega območja. V to državo so začeli prebežniki, med drugim Sirci in Afganistanci, lani prihajati po arktični poti čez prehod Storskog-Borisoglebs, ki so ga kljub izredno nizkim temperaturam večinoma prečkali na kolesih, saj je za pešce zaprt. A čedalje pogosteje menda čez mejo prebežnike v avtomobilih ali tovornjakih prevažajo tudi organizirani tihotapci, ki preebežnikom v zameno za denar ponudijo ruski tranzitni vizum in prevoz do Norveške, piše STA.
Oblasti v Oslu so decembra napovedale zaostritev azilne zakonodaje, s katero bi med drugim otežili združevanje družin ter pomoč beguncem v gotovini zamenjali s posebnimi boni. Poleg tega so napovedale odločno vračanje tistih, ki po njihovi oceni niso upravičeni do azila, pri čemer pa so naletele na kritike aktivistov za pravice beguncev.
Ko gre za ljudi, ki imajo dovoljenje za bivanje v Rusiji ali celo rusko državljanstvo, se skupine za človekove pravice načeloma strinjajo z repatriacijo, nasprotujejo pa vračanju Sircev, Afganistancev in drugih beguncev, če so ti le potovali čez Rusijo s tranzitnim vizumom, še dodaja STA.
