Tiskane izdaje
Po drugi strani je kar nekaj drugih delov širšega svežnja pomanjkljivo delujočih. Logika kupčije je bila, da morajo biti vsi begunci in migranti – razen v izjemnih primerih – po opravljenih azilnih postopkih vrnjeni v Turčijo. To se skoraj ne dogaja, vrnjen jih je le okoli odstotek. Eden od očitkov Bruslja Atenam je, da postopke izpelje prepočasi. Poleg tega tamkajšnji organi Turčiji ne priznavajo statusa tretje varne države, ki bi vrnjenim ljudem zagotovila pripadajoče pravice. Tako je v Grčiji ostalo več kot 60.000 ljudi, samo na otokih jih je okoli 16.000 v prezasedenih zmogljivostih.
Tudi če na otoke pride le 85 ljudi na dan – kot je pokazala ena od statistik –, se v treh mesecih njihovo število v že tako preobremenjeni Grčiji poveča za več kot 7000. Posebno težko je, ker izvajanje sporazuma ni odvisno le od EU, ampak tudi od nepredvidljive Turčije. Tej je bil marca v kupčiji v zameno za voljnost pri ustavljanju prehodov čez Egejsko morje obljubljen napredek na poti v EU, finančna pomoč za begunce na njenem ozemlju in odprava vizumov za turške državljane najpozneje do konca junija. Pogoj za odpravo vizumov je bila izpolnitev vseh 72 pogojev.
Evropska komisija je v svoji analizi junija ugotavljala, da ni izpolnjenih sedem pogojev, a za kočljivega velja le eden: prenova protiteroristične zakonodaje skladno z evropskimi standardi. EU je prepričana, da turška oblast uporablja zakonodajo, namenjeno bitki proti terorizmu, za pregon in utišanje časnikarjev, profesorjev in drugih kritikov. Položaj se je še poslabšal z množičnimi čistkami po julijskem poskusu udara. Tudi v številnih članicah EU ni nobenega navdušenja nad odpravo vizumov za več kot 70 milijonov turških državljanov.
Çavuşoğlu: Naše potrpljenje se končuje
Ker vizumi niso bili odpravljeni ne do konca junija ne do konca oktobra kot drugega roka, je turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu uporabil znano orožje. V intervjuju za švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung (NZZ) je postavil ultimat in zagrozil, da bo Turčija do konca leta preklicala begunsko kupčijo, če vizumi ne bodo odpravljeni. Iz Ankare so že poleti prihajale podobne grožnje, a izpolnila so se pričakovanja, da Turčijo nikakor ne zanimajo novi zapleti z EU in da ima sama veliko koristi od stabilizacije, ki je sledila zajezitvi begunskega toka v Egejskem morju.
»Naše potrpljenje se končuje,« je za NZZ povedal Çavuşoğlu. Turčija je po njegovem mnenju naredila veliko in pripravila predloge rešitev, protiteroristične zakonodaje pa ne more spreminjati. Opozarja, da se v času, ko nekaj članic EU poostruje zakonodajo, od Turčije zahteva, da jo zmehča, čeprav se bojuje proti več terorističnim organizacijam. Takšne zahteve menda niso bile postavljene drugim državam, denimo v Latinski Ameriki. Evropejcem je očital, da položaja Turčije ne razumejo najbolje, saj niso doživela poskusa državnega udara, niso bili napadeni iz zraka, ni jim bilo treba iti proti tankom …
Majhen odziv na opozorila
