Tiskane izdaje
Dobre tri tedne po spodletelem poskusu vojaškega državnega udara je Turčija zelo drugačna, celo neprepoznavna država. Nedeljske podobe z ulic Istanbula, na katerih se je v morju turških zastav v podporo oblasti zbralo več kot milijon ljudi, bi bile še pred mesecem dni težko predstavljive.
»En narod, eno srce!« in »Skupaj smo močnejši!« To sta bila le dva izmed sloganov, s katerimi so organizatorji nedeljskega shoda v podporo predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana prek družabnih omrežij na istanbulski trg Yenikapi vabili prebivalce Istanbula.
In bili so uspešni. Na turških ulicah se še nikoli ni zbralo toliko ljudi. Turška policija je objavila podatek, da se je shoda udeležilo celo pet milijonov ljudi, mediji so poročali o »milijonu in več«. Istanbul, še nedavno tega najbolj progresivno in odprto turško mesto, je bil preplavljen z rdečo barvo v enem samem, unitarno-avtoritarnem odtenku: z zastavami, majicami in nacionalistično ikonografijo.
»Svet vas gleda. Morali bi biti ponosni nase. Vsakdo izmed vas se je boril za demokracijo. Vsi vi ste heroji,« je predsednik Erdoğan, ki ga je na govorniškem odru spremljala z naglavno ruto prekrita soproga, nagovoril velikansko množico in dodal: »Dovolj mogočni smo, da lahko preprečimo vsakršen poizkus državnega udara!« Navdušenje na trgu in ducatih do zadnjega kotička zasedenih stranskih ulicah je bilo izjemno. Tudi ko je predsednik omenil, da bo, če se za to odločita parlament in javnost, tudi on podprl ponovno uvedbo smrtne kazni. Adrenalin noči, ko se je tisoče prebivalcev Istanbula in Ankare odzvalo na predsednikov klic in nočne pozive mujezinov, naj odidejo na ulice zaščitit turško demokracijo, niti malo ne popušča. Nasprotno.
Rdeče morje
Propadli poizkus puča je – bolj kot kar koli doslej – okrepil vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP). Celo tako, da je ta pred nedeljskim shodom »za demokracijo in mučenike« prek svojih kadrov ljudi pozvala, naj na shod ne hodijo z zastavami stranke, pač pa le z državnimi. Temu primeren je tudi odziv turških opozicijskih strank, ki so se udeležile nedeljskega »ljudskega slavja« v največjem turškem mestu in jasno pokazale, kako submisivne so postale v odnosu do oblasti. Morda imajo s tem kaj opraviti tudi množične čistke, ki so sledile propadlemu puču, in v katerih je bilo zaprtih, odpuščenih ali suspendiranih okoli 70.000 vojakov, sodnikov, državnih uradnikov, policistov, novinarjev, zdravnikov, dekanov, profesorjev. Predsednik opozicijske republikanske stranke (CHP) Kemal Kılıçdaroğlu je v svojem nagovoru množici tako dejal, da je spodleteli puč »odprl vrata kompromisa v politiki«, in dodal, da mora politika ostati zunaj mošej, sodišč in kasarn. Zvenelo je skregano z realnostjo, toda ko je Kılıçdaroğlu dodal, da se je po 15. juliju rodila »nova Turčija«, mu je bilo mogoče le prikimati.
Na shod »za demokracijo in mučenike«, ki je bil namenjen utrjevanju modernega turškega nacionalizma, »nove Turčije«, organizatorji seveda niso povabili kurdsko-levičarske Demokratično ljudske stranke (HDP), ki jo vladajoča AKP obtožuje sodelovanja s Kurdsko delavsko stranko (PKK), proti kateri – in proti kurdskim civilistom – na jugovzhodu države že več mesecev bije krvavo vojno. HDP, sicer tretja največja stranka v turškem parlamentu, se je nemudoma zoperstavila pučistom, a oblasti v Ankari so to dejstvo »spregledale« in s tem zamudile politično priložnost za umiritev konflikta.
Mitologija – v živo
»Naša današnja navzočnost vznemirja naše sovražnike. Ravno tako, kot jih je vznemirjala 16. julija zjutraj. Tisto noč so bili ljudje pripravljeni žrtvovati svoje življenje, da bi zaustavili puč, zato so napolnili ulice. Zgodovina si bo njihova imena zapomnila kot imena mučenikov – zapisana z zlatimi črkami,« se je Erdoğan v nedeljo priklonil svojim privržencem in vsem tistim, ki so se zoperstavili upornim častnikom turške vojske. V njegovih besedah je bilo čutiti težo zgodovine. Ta se tokrat piše sproti. Denimo s poimenovanjem mosta čez Bospor in trga v Ankari – po novem simbola demokracije – ter številnih ulic v Istanbulu po ubitih civilistih. Državna televizija o propadlem puču že snema dokumentarec, mediji slavijo narodne junake, 15. julij pa je bil razglašen za državni praznik in bo prihodnje leto dela prost dan.
