Tiskane izdaje
Prejšnji mesec so v Moskvi bolj ali manj uradno, v resnici pa zgolj posredno potrdili trditve zahodnih virov, po katerih naj bi se ruski vojaški vrh zaradi dodatnega Natovega oboroževanja vzhodnoevropskih članic odločil v kaliningrajski enklavi namestiti rakete kratkega dosega vrste iskander, ki jih je mogoče opremiti tudi z jedrsko konico.
Novica, ki je povzročala precejšnjo zaskrbljenost v Kaliningradu sosednjih članicah Nata Poljski in Litvi, je bila pospremljena z razlagami Kremlja, da gre zgolj za del vojaškega treninga ruskih oboroženih sil, uradno in povsem nedvoumno pa do minulega ponedeljka ni bila potrjena. A še preden se je polegel preplah, ki so ga tudi v pribaltskih državah v marsičem zasenčile ameriške volitve, je ruska tiskovna agencija Interfax tako rekoč na isti dan (ponedeljek) poskrbela za novo napetost. Sklicujoč se na »dobro informirane vire« je objavila novico, po kateri bo ruska baltska flota, ki je stacionirana v Kaliningradu in skrbi za obrambo približno 600 kilometrov obale, dobila nove protiladijske raketne sisteme vrste »bastion«.
Šlo naj bi za 36 raketnih sistemov, namenjenih predvsem boju z ladijskimi konvoji, vključno z letalonosilkami in vso njihovo spremljajočo zaščito, kar z drugimi besedami pomeni, da se je Rusija odločila v Baltskem morju še bolj odločno postaviti po robu Natovemu pomorskemu nadzoru. Do zdaj smo bili v tem delu sveta zaradi ukrajinske krize in z njo povezane vojaške napetosti med Zahodom in Rusijo nad Baltskim morjem priče izzivalnim »bližnjim srečanjem« ruskih in ameriških pilotov, v prihodnje lahko pričakujemo tudi pogostejša pomorska izzivanja.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov v torek menda ni hotel uradno potrditi novic o namestitvi ruskih protiladijskih raketnih sistemov v okolici kaliningrajske enklave. Po poročanju agencij je izjavil le to, da v Moskvi sprejemajo vse nujne ukrepe, s katerimi bi se zaščitili pred Natom, ki se ruskim mejam čedalje bolj približuje kot »agresiven blok«. Na Poljskem in v Litvi, ki sta obe članici Nata, ob Baltiku pa tako rekoč obkoljujeta med njima ležečo rusko enklavo Kaliningrad, je novica seveda poskrbela za dodatno vznemirjenje. Rusija poskuša na vsak način preprečiti okrepljeno pomorsko zaščito, ki jo svojim baltskim članicam zagotavlja Nato, se je odzvalo obrambno ministrstvo v Vilni.
Človek bi pričakoval vsaj to, da bo Moskva v skladu z dogovori uradno seznanila severnoatlantsko zavezništvo o nameravanih posodobitvah in premeščanju svojih oboroženih sil, tako kot je to julija, po svojem varšavskem vrhu storil Nato. Zavezništvo se je takrat v odgovor na rusko aneksijo Krima in ravnanje Kremlja v ukrajinski krizi odločilo v svoje baltske članice in na Poljsko poslati dodatnih 4000 vojakov. S to potezo je okrepilo zaščito svojih vzhodnoevropskih članic, o čemer je uradno seznanilo tudi Moskvo.
Trumpove neprimerne izjave
Po ameriških predsedniških volitvah in zmagi Donalda Trumpa pa so razmere postale nekoliko drugačne. V pribaltskih državah se na lepem bojijo »vakuuma«, ki bi ga Rusija lahko izkoristila za »testiranje« Natove pripravljenosti braniti nekatere svoje članice. Na to možnost zaradi izjav novoizvoljenega ameriškega predsednika, da Nato v prihodnje ne bo več brezpogojno varoval vseh svojih članic, z zaskrbljenostjo opozarjajo predvsem v tistih manjših pribaltskih članicah Nata, ki so potencialno zelo ranljive ne le zaradi svoje majhnosti, ampak tudi zaradi relativno velikih ruskih manjšin.
Vsaj za silo naj bi njihove strahove potolažili najnovejši manevri Nata, ki so bili resda napovedani že pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, v Litvi pa so se začeli v ponedeljek. Na vajah bo do 2. decembra sodelovalo več kot 4000 vojakov iz enajstih članic, med njimi tudi ameriške enote, namenjene pa bodo predvsem usklajevanju sodelovanja med članicami v primeru ruskega napada.
