Tiskane izdaje
Berlin – Nemško glavno mesto bo danes gostilo konferenco o Zahodnem Balkanu, ki se je poleg predstavnikov evropskih institucij udeležujejo voditelji držav nekdanje Jugoslavije in Albanije. V središču pogovorov bo znova obljuba solunskega vrha, ki je bila sedmerici držav dana pred več kot enajstimi leti: »Prihodnost Balkana je v Evropski uniji.«
Prva in zadnja članica, ki je uspešno izpolnila vse pogoje in se po skoraj osmih letih napornih pristopnih pogajanj lani pridružila Uniji, je bila Hrvaška. A se je v poletnih mesecih lanskega leta zdelo, da od finančne krize opešani Evropski uniji, v kateri se je vse bolj krepil dvom o smiselnosti nadaljnjega širjenja, ni do glasnega slavja.
Kdaj se bo EU pridružila 29. članica, ni znano. Je pa nemška kanclerka Angela Merkel še pred začetkom konference dala jasno vedeti, da je napredovanje odvisno predvsem od držav samih, ki morajo premostiti številne ovire, med drugim tudi zakrpati od krvave vojne načete odnose. »Podpiramo vstop, a verjamemo, da ne bomo nič pridobili, če kriteriji ne bodo izpolnjeni. In kriteriji za vsak korak približevanja EU so zelo jasni. Vse te države imajo jasno perspektivo članstva,« je prepričana Merklova.
Balkanska politična volja
Zadnja v vrsti držav Zahodnega Balkana, ki je evropsko komisijo in članice prepričala, da zadovoljuje københavnska merila in si zasluži status kandidatke, je bila Albanija, vendar bo do dejanskega začetka pristopnih pogajanj imela še veliko dela. Na vrhu njenega seznama pogojev za pridružitev Uniji sta reforma javne uprave in pravosodja ter odločnejši boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Podobne težave tarejo tudi Črno goro, ki je začela pristopna pogajanja junija 2012, vendar bo – kot navaja lansko poročilo o pogajalskem napredku – za spremembe na področju pravosodja, svobode in varnosti potrebno še veliko politične volje.
Prav zaradi pomanjkanja politične volje za gradnjo skupne prihodnosti je nekje na začetku evropske poti, tj. daleč zadaj, obtičala Bosna in Hercegovina. Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, šele prvi korak k EU, je šest let po podpisu še vedno »zamrznjen«, saj bosanskim voditeljem še ni uspelo izpolniti potrebnih pogojev, med drugim tudi uveljaviti sodbe evropskega sodišča za človekove pravice. Leta 2009 je namreč sodišče pritrdilo pripadnikoma dveh manjšin – Romov in Judov –, da so jima z ustavno prepovedjo kandidiranja v predsedstvo BiH kratene državljanske pravice.
Medtem ko se voditelji BiH za zdaj spotikajo predvsem ob svoje noge, se preostale države bolj ali manj uspešno spopadajo z ovirami svojih sosed. Makedonija je dobila status države kandidatke že decembra 2005, a je zaradi spora z grško sosedo o uporabi imena »Makedonija« obstala na mestu. Gordijski vozel je nato dodatno zavozlal spor z Bolgarijo, ki makedonskim oblastem očita enostransko interpretacijo zgodovine. Bolj spodbudno je bilo lansko leto za Srbijo in Kosovo, ki sta po mukotrpnih pogajanjih naposled podpisala sporazum o normalizaciji odnosov in s tem naredila korak naprej – kosovska vlada je podpisala sporazum o stabilizaciji in pridružitvi, Srbija je januarja začela pogajanja o članstvu v EU.
Šesterica omenjenih držav tako le počasi stopiclja proti evropski družini, ki je po javnomnenjskih raziskavah iz leta v leto vse manj pripravljena sprejeti medse nove člane. Zdaj podaja roko Zahodnemu Balkanu kanclerka Merklova, ki bo danes, poleg predstavnikov evropskih institucij (med drugimi se bosta udeležila srečanja tudi komisar za širitev Štefan Füle in predsednik komisije José Manuel Barroso) ter Slovenije in Hrvaške, gostila tudi ministre in voditelje BiH, Makedonije, Srbije, Črne gore, Albanije in Kosova. Merklova vidi konferenco predvsem kot spodbudo »pozabljenemu« širitvenemu procesu. »Nemčija je povabila balkanske države, da druga drugi jasno pokažemo podporo in skupaj stremimo v prihodnost. Zato smo v regiji tudi močno prisotni.«
Nemška kanclerka je med procesom Brdo v Dubrovniku pred poldrugim mesecem izpostavila predvsem skupne regionalne projekte s področja prometne infrastrukture in energetike. Za projekte – med drugim tudi jadransko-jonsko avtocesto in železnico München–Istanbul – je po njenih besedah v naslednjem proračunskem obdobju EU namenjenih slabih 112 milijard evrov. O njihovi uresničitvi naj bi razpravljali tudi danes.
