Tiskane izdaje
Berlin – Že Willy Brandt in Richard von Weizsäcker sta dokazala, kaj lahko doseže župan (Zahodnega) Berlina, saj se je prvi povzpel do kanclerja in drugi do predsednika države. Klaus Wowereit, ki zdaj napoveduje odhod iz rdeče mestne hiše, morda ne bo šel po njuni poti, a bo v spominu ostal kot prvi meščan prestolnice »coola«.
Ko je nova in stara prestolnica združene Nemčije leta 2001 ležala na gori dolgov in gospodarskih tleh, si je prav novi župan Wowereit izmislil krilatico, da je Berlin reven, a seksi, ter potem pomagal izpolniti svojo prerokbo. Da ga vleče k istemu spolu, »und das ist auch gut so« (in tudi prav je tako), je priznal že prej, svoj malce dekadentni sloves kralja zabav pa je še utrdil z nepozabno fotografijo s steklenico šampanjca v eni roki in rdečega salonarja z visoko peto v drugi. V Wowereitov seksi Berlin, ki je bil zaradi revščine poleg tega še veliko bolj dostopen od kakšnega New Yorka ali Londona, so se lahko začele zgrinjati množice.
Socialdemokratski župan je tudi brez milosti krčil mestno in deželno upravo ter sklepal koalicije z vsemi od skrajne levice do krščanskih demokratov, njegova vladavina pa bo za vedno povezana z vzponom Berlina kot svetovne prestolnice »coola«. Zahodni predeli mesta so se v času, ko so bili še obkroženi z zidom, že lahko hvalili tudi z alternativnim šarmom, če ne, se jih ne bi še danes nostalgično spominjala David Bowie in Iggy Pop, a šele velikopotezna obnova in prenova mesta je v Berlin privabila umetnike, študente, avanturiste in turiste z vsega sveta. Nekoč razdeljeni Berlin se je združil na edinstveni način in postal magnet za legalne, privilegirane globalne migrante.
Menda se po dolgih letih berlinske prevlade za sloves evropske prestolnice divje zabave zdaj poteguje Bukarešta, in res komentatorji že pišejo o spreminjanju najbolj zanimivih predelov Berlina v bogataške utrdbe. Wowereitovi nasledniki pa se bodo morali ubadati tudi z vsem, pri čemer se je veseljaški župan spotaknil. Največja sramota nemške prestolnice je še nedokončano novo letališče Berlin-Brandenburg, imenovano po drugem velikem mestnem socialdemokratu Willyju Brandtu, ki je pomagalo že k odhodu prejšnjega brandenburškega ministrskega predsednika Matthiasa Platzeka in zdaj tudi berlinskega. Zaradi tega in nekaterih drugih škandalov je Wowereit izgubil podporo meščanov in svoje stranke, zato se je raje poslovil sam.
V političnem pokoju pa najbrž ne bo pisal spominov, saj jih je v sodelovanju z novinarjem Hajem Schumacherjem že objavil. V njih lahko preberemo, da z materjo samohranilko s petimi otroki izhaja iz skrajno revnih razmer, iz katerih se je povzpel z lastnim trudom, vse pa lahko izvemo tudi o njegovih ljubezenskih dogodivščinah z ženskim in moškim spolom, ki so se končale z dolgotrajno zvezo s sedanjim življenjskim spremljevalcem Jörnom Kubickim. Danes, ko razkrivanje takšnih osebnih podatkov ni več nobena redkost, je lahko pozabiti, da je Klaus Wowereit tudi tu utiral nove poti.
