Tiskane izdaje
Madžarski premier je za časopis Bild poudaril tudi svojo podporo kanclerki Angeli Merkel »pri premagovanju sedanjih evropskih izzivov«, a je njegov 86-letni sogovornik iz pfalškega Oggersheima ob madžarskem izidu svoje knjige »Iz skrbi za Evropo« jasno obsodil kanclerkino begunsko politiko, čeprav brez omembe njenega imena. Evropa ne more postati domovina milijonov beguncev in ne more delovati le iz človekoljubja, ampak mora upoštevati »dobro utemeljene kulturne in varnostne interese«, je zapisal. Le malo beguncev je judovsko-krščanskega izvora, drugi zagovarjajo drugačne sisteme vrednot.
»Rešitev je v prizadetih regijah, ne v Evropi.« Po prepričanju krščanskodemokratskega staroste so samosvoje nacionalne poti preteklost, in čeprav v predgovoru za madžarsko izdajo svoje knjige, ki ga je objavil berlinski Tagesspiegel, ne omenja svoje naslednice v vodstvu CDU in nemški kanclerski palači, je jasno, da krščanskodemokratski starosta meri na kanclerkino lansko odločitev za odprtje meja. Tega najbrž ne počne zaradi užaljenosti, ker ga je prav njegova nekdanja »deklica« konec leta 1999 odstranila z vrha njegove stranke, ampak zaradi resnične skrbi za Evropo, kakršno vidi sam – in po zagotovilih ob srečanju tudi njegov madžarski prijatelj Orbán.
Kanclerka je prepričana, da je njena pot kljub oviram pravilnejša, morda tudi edina z možnostjo na uspeh. Angela Merkel verjame, da bi zapiranje državnih meja pred begunci brez drugih ukrepov prineslo konec schengenskega območja in morda tudi evropskega združevanja ter najšibkejše države prepustilo na milost in nemilost begunski krizi. Raje se je odločila za sporazumevanje s Turčijo, pa naj je predsednik te države Recep Tayyip Erdoğan še tako zahteven partner. To občuti tudi sama, saj se mora zaradi satirika Jana Böhmermanna soočati z vprašanji medijske in druge svobode. Danes so na istanbulskem letališču zavrnili vstop v Turčijo dopisniku televizijske postaje ARD Volkerju Schwencku, po splošnih domnevah zato, ker o kurdskem vprašanju ne poroča po volji uradne Ankare. Predsednik Erdoğan v delu nemške javnosti velja tudi za agresivnega islamista.
Kohlove družinske zadeve
Kako težko je ločiti islam od »judovsko-krščanskih vrednot«, je stari kancler Helmut Kohl spoznal kar v svoji družini. Njegov sin Peter je poročen s Turkinjo Elif Sözen. Tako kot s starejšim Walterjem tudi z njim že leta nima stikov, potem ko sta sinova njegovo drugo soprogo obtožila preprečevanja stikov z očetom ter se nasploh pritoževala nad nesrečno mladostjo v domu človeka, ki je posvetil življenje politiki. A tudi številni Kohlovi ideološki sopotniki verjamejo, da bodo množice beguncev preveč spremenile Nemčijo, kakršno imajo radi sami in tudi številni tujci.
Kanclerka Angela Merkel je tudi brez osebnih izkušenj prepričana, da velika večina v Nemčiji živečih muslimanov živi svojo vero v okvirih temeljnega zakona, še več, prav strpnost do islamske vere se vse bolj kaže kot protiutež naraščanju moči desno nacionalistične Alternative za Nemčijo. CDU Angele Merkel verjame, da se s to stranko ni mogoče povezovati, a Krščanskodemokratska unija ignorira tudi sestrsko bavarsko CSU, ki po marčevskih volitvah v Baden-Württembergu, Porenju - Pfalškem in Saški - Anhaltu še glasneje zahteva pomikanje v smer, ki jo zdaj zaseda AfD.
»Prostor CDU je in ostaja v sredini,« je po nedeljskih krščanskodemokratskih analizah zadnjih volilnih porazov povedal generalni sekretar CDU Peter Tauber. Nemška vlada bo v boju proti terorističnim in drugim nevarnostim še naprej stavila na krepitev notranje varnosti – in integracijo beguncev.
Takšno usmeritev podpira tudi politični analitik Matthias Jung, ki bi ob krščanskodemokratskem pomiku na desno vsaj za Baden-Württemberg pričakoval še večjo zmago zelenih. Še več, na zadnjih volitvah so izgubili prav politiki CDU, ki so se poskušali ograditi od svoje zvezne kanclerke, zagovornica evropske begunske politike pa si je po javnomnenjskih raziskavah že pridobila prejšnjo priljubljenost.
Vsi zdaj aktivni krščanskodemokratski voditelji se ne strinjajo povsem s takšnimi ocenami, med njimi član predsedstva Jens Spahn, ki se prišteva k družbeni sredini, a vidi tudi nalogo integracije na desno. Če že govorimo o »vrednotah«, pa tudi istospolno usmerjeni katolik ni blizu tradicionalnemu konservativnemu razumevanju, veliki dosedanji uspehi Angele Merkel pa so že zdavnaj utišali vrsto nekdanjih Kohlovih favoritov.
