Ovse napoveduje novo premirje na vzhodu Ukrajine

Ukrajinski vojaški vrh in vzhodnoukrajinski proruski separatisti so se po trditvah predstavnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki delujejo v Ukrajini, končno dogovorili o vsaj začasni ustavitvi spopadov.

Orožje, ki sta ga obe strani zadnje čase znova vse pogosteje uporabljali, naj bi po tem dogovoru utihnilo v torek, 1. septembra, ko se v ukrajinskih šolah začne pouk. Tako so vsaj – po posredovanju Ovseja – obljubili med zasedanjem tako imenovane ukrajinske kontaktne skupine, v kateri so predstavniki Ukrajine, Rusije, tako imenovanih proruskih separatistov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Po besedah predstavnika Ovseja v tej kontaktni skupini, Martina Sajdika, se je s tem dogovorom ponudila nova priložnost, da končno zaživi že sredi februarja dogovorjena prekinitev ognja, ki jo od prvega kriznega vrha v Minsku zahteva tako imenovana »predsedniška četverica« (Angela Merkel, Hollande, Putin in Porošenko). Poleti so se namreč napetosti v doneškem bazenu ves čas nevarno zaostrovale, premirje pa sta kršili obe strani. Spopadi so bili tako rekoč vsak dan, postajali so vse hujši, v njih pa je bilo tudi vse več mrtvih.

Berlinska »trojica«

O teh kršitvah premirja in dogovorjenega mirovnega procesa iz Minska sta se nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Hollande v začetku tedna v Berlinu pogovarjala z ukrajinskim predsednikom Porošenkom, ki je pri tem znova obtoževal ruskega predsednika Vladimirja Putina (v Berlin ga niso povabili), da je kriv tako za kršitve premirja na vzhodu Ukrajine kot za oteženo delovanje predstavnikov Ovseja, ki se na spornih območjih ne morejo prosto gibati in nadzorovati dogovorjenih ukrepov za umiritev razmer. Iz Porošenkovih ust je bilo znova slišati tudi obtožbe, da naj bi Rusija še vedno pripravljala invazijo na vzhodne dele Ukrajine in da menda načrtno uničuje tudi brezpilotna letala, s katerimi naj bi predstavniki Ovseja nadzorovali premirje.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je med berlinskim sestankom na novinarsko vprašanje, zakaj ruskega predsednika Putina tokrat ni bilo zraven, odgovorila, da ima z njim, »brez skrbi«, ustrezne stike, je med srečanjem s Porošenkom posebej poudarila, »da je proces iz Minska absolutno nenadomestljiv instrument« in da je zato »nemudoma treba storiti vse za resnično in dosledno uveljavitev premirja«. Po njenem tudi novo srečanje z ruskim predsednikom, ki bi se lahko zgodilo v kratkem, ni izključeno. Da je sporazum iz Minska »temelj za vse nadaljnje korake«, med katere najprej sodita umik vsega težkega orožja in neovirano delo ekspertov Ovseja, je poudaril tudi francoski predsednik Hollande.

Umik težkega topništva

V krogih Ovseja po berlinskem srečanju trojice predsednikov in dogovoru kijevske vlade s predstavniki separatistov znotraj tako imenovane ukrajinske kontaktne skupine pričakujejo, da bodo s 1. septembrom na vzhodu Ukrajine končno ustavljeni vsi oboroženi spopadi in da bo to omogočilo tudi začetek dejanskega uresničevanja mirovnega sporazuma iz Minska. Ena ključnih točk tega sporazuma je tudi umik težkega topništva s kriznih območij, ki se zaradi oviranega dela opazovalcev Ovseja in neprestanih manjših spopadov sploh še ni začel.

V poskuse za utrditev premirja na vzhodu Ukrajine se je ta teden vključil tudi ameriški predsednik Barack Obama. Po poročanju tiskovnih agencij je v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel posebej pohvalil napredek, ki naj bi ga ukrajinska vlada dosegla pri uveljavljanju sporazuma iz Minska. Obama je zato znova pozval Rusijo in ruskega predsednika Putina, naj storita več za umiritev konflikta, saj naj bi bilo zaostrovanje nasilja na vzhodu države po njegovem zlasti posledica povečanega števila napadov, za katere so odgovorne predvsem ruske in separatistične enote, ki delujejo skupaj. Po Obamovem prepričanju je namreč ukrajinska stran v zadnjem času naredila dovolj, zato je za dejansko umiritev razmer zdaj odgovorna zlasti Rusija, ki mora ustrezno ukrepati.