Panični strah najvišjih kosovskih politikov

Washington bo odpravo zakona o posebnem sodišču za vojne zločine vzel kot nož v hrbet.

pet, 12.01.2018, 08:00
Hipoteka vojnih zločinov bremeni tako Hashima Thaçija kot Ramusha Haradinaja.

 

Če bi sodišče ukinili, bi se odnosi med Kosovom in Srbijo še poslabšali.

 

Washington je zagrozil 
z odpravo blokade Moskvi v Združenih narodih.

Prizadevanje skupine kosovskih poslancev za ukinitev posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu so ostro obsodili v EU in ZDA. Washington je zagrozil­ Prištini, da bo v tem primeru­ dovolil Moskvi vključitev v ­oblikovanje posebnega sodišča v varnostnem svetu ZN.

Kosovski predsednik Hashim Thaçi, ki je leta 2014 odločilno vplival na to, da je pod velikimi mednarodnimi pritiski parlament potrdil zakon o ustanovitvi sodišča, si umiva roke, češ da ne more vplivati na poslance in da naj ne zahtevajo od njega vmešavanja v pravosodni sistem ter delo parlamenta in izvršne oblasti. Hipoteka vojnih zločinov bremeni tako Thaçija kot kosovskega ­premiera Ramusha Haradinaja in prvaka Demokratske stranke Kosova (PDK) Kadrija Veselija, nekdanjega šefa obveščevalne službe (Shik). Vsi zanikajo kakršnokoli povezavo z vojnimi zločini.

Trgovanje z organi Srbov

Na čelu skupine 43 poslancev, ki si prizadeva za odpravo zakona o posebnem sodišču, je Nait Hasani iz vladajoče PDK, ki so jo ustanovili Thaçi in preostali nekdanji voditelji OVK. Po njegovih besedah je posebno sodišče bilo in bo ostalo nesprejemljivo za Kosovo. Po njegovem je to politično sodišče, ki hoče za domnevne vojne zločine kaznovati samo vojake OVK. Predsedstvo parlamenta je sicer zavrnilo zahtevo poslancev, vendar to še ne pomeni, da njihov predlog ne bo dobil še ene priložnosti. Če bi sodišče res ukinili, bi se že tako slabi odnosi med Kosovom in Srbijo še poslabšali.

Posebno sodišče za vojne zločine ima korenine v poročilu posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja iz leta 2011, v katerem je Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) obtožil streljanja in ugrabitev ter trgovine z organi zajetih. O trgovanju z organi je prva spregovorila Carla Del Ponte, nekdanja glavna haaška tožilka. Thaçi in Haradinaj sta bila poveljnika OVK, Haradinaj je bil tudi obtoženec mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki ga je dvakrat oprostilo obtožb.

Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu, ki ga sofinancira EU, ima sedež v Haagu. Presoja zločine, ki so jih pripadniki OVK zagrešili zoper tam živeče Srbe, druge etnične manjšine in svoje politične nasprotnike. Ko so po koncu vojne prišle na Kosovo Natove sile, je zbežalo od doma več kot 160.000 Srbov, pripadniki OVK pa so številne, med njimi tudi otroke in starejše, pokončali in izropali njihove domove. Da je v zločinih proti predstavnikom manjšin na Kosovu, zlasti Srbom in Romom, sodeloval vrh OVK, je po preiskavi v Bruslju poročal tudi ameriški tožilec John Clint Williamson, glavni preiskovalec Eulexa na Kosovu.

Sodišče je del kosovskega pravosodnega sistema, v tujini pa ima sedež zaradi varnosti prič, ki bi se lahko na Kosovu, kjer pripadniki OVK veljajo za borce za svobodo, počutile ogrožene. Nevarnost ustrahovanja prič se je pokazala za veliko težavo pri prejšnjih poskusih sodnega pregona nekdanjih članov OVK. Vrsta medijev iz različnih držav je poročala, da je bilo pred obema sojenjema Haradinaju ubitih kar 19 ljudi, ki bi morali pričati proti njemu, vendar je sodišče zanikalo njihove navedbe. Prve obtožnice bodo predvidoma vložene februarja, ko bo Kosovo zaznamovalo 10. obletnico samostojnosti. Najvidnejši kosovski politiki so čedalje bolj zaskrbljeni.

Borci OVK veljajo za junake

ZDA so zaradi spora o posebnem sodišču za vojne zločine na Kosovu zavrnile izdajo vizuma Haradinaju, ki naj bi se v začetku februarja udeležil tudi molitvenega zajtrka v Washingtonu, ki ga tradicionalno pripravi ameriški predsednik. Po mnenju analitikov so ZDA, ki so doslej podpirale Kosovo, z odločitvijo, da +Haradinaju ne bodo izdale vizuma, dale jasno vedeti, da kosovskega premiera nočejo na svojem ozemlju. Tudi zaradi njegovih prizadevanj za odpravo posebnega sodišča, ki ga vodi nekdanji ugledni ameriški federalni tožilec David Schwendiman, ki je bil tudi tožilec za vojne zločine v BiH.

Vodja urada EU na Kosovu je označil poskus odprave zakona za grozljivega in škodljivega za Kosovo, State Department je uradno izrazil le globoko zaskrbljenost, medtem ko je ameriški veleposlanik na Kosovu Greg Delawie izjavil, da bo Washington odpravo zakonodaje vzel kot nož v hrbet. ZDA so tudi zagrozile, da v varnostnem svetu ZN ne bodo več blokirale ruske pobude o vključitvi Moskve v oblikovanje posebnega sodišča za vojne zločine.

Porast političnega nasprotovanja sodišču tudi veča verjetnost izbruha nemirov na Kosovu, ko bodo prve obtožnice dejansko vložene. Pripadniki OVK na Kosovu veljajo za junake. Med obtoženimi naj bi bil tudi nekdanji poveljnik OVK in Haradinajev brat Darut Haradinaj, ki je opozoril, da ni nikogar med borci OVK, ki se ne bo pridružil prizadevanjem za preprečitev ­aretacij.

Politična analitičarka Besa Luzha je za Politico ocenila, da je to panični strah politikov, ki bi se lahko znašli na seznamu obtoženih, in da bo država delovala nezrelo, če bo spodkopala mednarodno obvezo, kot je posebno sodišče. Po njenem bi s tem poslala v svet znak, da je Kosovo nekredibilna država. Po mnenju politologa Krenarja Gashija je poskus odprave sodišča očiten primer politikov, ki poskušajo rešiti svojo kožo in postavljajo lastne interese pred interese države.

Prijavi sovražni govor