Plaz kritik na nekdanjega kanclerja

Berlin – Nekdanjega socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja so v Nemčiji že prej napadali zaradi tesnih poslovnih stikov z Rusijo, po nedavnem imenovanju za predsednika nadzornega sveta ruskega naftnega velikana Rosneft v večinski državni lasti pa se je nanj vsul pravi plaz kritik.

»Gre za moje življenje in o tem odločam jaz, ne pa nemški tisk,« je svojo kandidaturo za predsednika nadzornega sveta v sedemdesetih odstotkih državnega ruskega naftnega podjetja upravičeval 73-letni nekdanji nemški kancler. Sodelovati hoče pri zagotavljanju energetske varnosti Nemčije in Evrope, poleg tega Rosneft po njegovem ni podaljšana roka ruske vlade.

V EU mislijo drugače, saj je ruski naftni velikan zaradi ruske aneksije Krima na seznamu sankcij, od Schröderjevega imenovanja pa se je ogradila tudi vsa sredinska nemška politika od krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel do sedanjih socialdemokratskih voditeljev. Za predsednika SPD in kanclerskega kandidata Martina Schulza, ki je Schröderja povabil celo na predvolilni strankin kongres, je »kerlc« popolnoma trapast, bavarski finančni minister Markus Söder meni, da kaže nelepo podobo Nemčije.

Drugi se sprašujejo, ali mora nekdanji kancler res delati v gospodarstvu, čeprav dobiva visoko pokojnino, za delovanje svoje pisarne pa od države še več kot pol milijona evrov. A pri Schröderjevem imenovanju za predsednika nadzornega sveta Rosnefta ne moti najbolj denar, saj tudi sam poudarja, da bo dobival le majhen del tistega, kar bi mu sicer pripadalo. Po prepričanju krščanskodemokratskega parlamentarnega voditelja Michaela Grosse-Brömerja ima nekdanji kancler tudi po mandatu državnopolitično odgovornost, ki je ne bi smel žrtvovati na oltar lastnih finančnih interesov, Schröder s svojo poslovno odločitvijo nasprotuje tudi varnostni politiki EU v ukrajinski krizi. Prvak zelenih Cem Özdemir retorično sprašuje, kje so zdaj lojalnosti nekdanjega kanclerja, in svari pred njegovimi pretesnimi odnosi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Nekateri Schröderja razumejo

Nekateri Schröderja tudi razumejo. Nekdanjemu ministru in hamburškemu županu Klausu von Dohnányiju, ki tudi kritizira sedanje socialdemokratsko vodstvo, se zdi pomembno imeti koga na ruski strani, ki lahko predstavlja nemške in evropske interese in res je socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel že po prvem plazu kritik spominjal, da so Schröderjevi dobri odnosi s Putinom pomagali k osvoboditvi nemških častnikov iz rok ukrajinskih separatistov, »ko ima stike z ruskimi podjetji, pa se sesuva svet«. A se je moral tudi Gabriel, ki je Schröderja po njegovi selitvi v bonnsko in berlinsko kanclersko palačo nasledil na položaju spodnjesaškega ministrskega predsednika, zagovarjati zaradi zasebne večerje pri Putinu, na kateri ga je spremljal Schröder.

Nekdanji nemški kancler kljub kritikam verjame, da velike ruske sosede ne bi smeli izolirati, a niti s tem argumentom doma še ni prepričal. Njegova naslednica Angela Merkel konec koncev nikoli ni prekinila dialoga s Putinom, ampak ga je po krimski krizi še intenzivirala. Je s tem v kombinaciji s sankcijami pomagala preprečiti še hujša zaostrovanja?

Dosedanji predstavnik za tisk zunanjega ministrstva Martin Schäfer pravi, da so se »dvakrat, trikrat« bali izbruha prave vojne med Rusijo in Ukrajino, Američani in Francozi pa Putinovo Rusijo obtožujejo celo vmešavanja v volitve z vsemi prijemi, ki pomagajo destabilizirati demokratični Zahod. Po nedavnih nemških parlamentarnih volitvah takšnih očitkov ni slišati, a saj je Alternativa za Nemčijo, ki velja za bližnjo Putinovi Rusiji, zmagoslavno vstopila v bundestag ter že samo s tem zamajala ves nemški politični status quo.

Za dobre odnose z Rusijo se zavzemajo tudi številne druge nemške politične stranke, a so zaradi krimske epizode ter strahu pred podobnimi akcijami vsaj nekatere med njimi nezaupljive do Kremlja, enako številni mediji. »Nekdanji kancler kasira Putinov krvavi denar, sramujte se, gospod Schröder!« obtožuje najbolj brani nemški časopis Bild. »Zadnji še živi nekdanji kancler Nemčije je zdaj ruski šef, odvisen od Putinove milosti.«

Besede predsednika uprave Rosnefta Igorja Sečina, da je Schröder v zgodovino odšel kot »najbolj lojalen partner Rusije in nemško-ruskih odnosov«, razlagajo tudi z dejstvom, da je socialdemokratski prvak tik pred koncem svojega službovanja podpisal varščine za ruski naftni projekt Severni tok – in kmalu po politični karieri začel tudi delati zanj. Lani je prevzel še vodstvo ruskega plinovoda z istim imenom in številko 2.

Severni tok 2 podpira tudi kanclerka Angela Merkel, čeprav mu ostro nasprotujejo številne vzhodnoevropske države. Nekateri ugibajo, da se ruski hekerji tudi zato niso aktivneje vmešavali v nemško predvolilno kampanjo, potem ko so že leta 2015 z vpadom v računalniški sistem bundestaga dokazali svoje sposobnosti. Še ena teorija je, da so bili podatki, ki so jih pridobili, preprosto preveč dolgočasni, poleg tega imajo na svoji strani še nekdanjega vrhunskega politika Nemčije. »Schröder je sijajna reklama za Kremelj: poglejte, lahko si privoščimo nekdanjega nemškega kanclerja!«