Tiskane izdaje
Bruselj − Kljub številnim napetostim v odnosih med njima sta Severnoatlantsko zavezništvo in Moskva po skoraj dveh letih obnovila dialog na veleposlaniški ravni v svetu Nato-Rusija.
Čeprav so bili pogovori ocenjeni kot dobri, koristni in iskreni na vsebinskem področju, skladno s pričakovanji, napredka ni bilo. Glavni vzrok težav je rusko ravnanje v Ukrajini. »Nato in Rusija imata globoka in trajna nesoglasja. Srečanje ni spremenilo tega,« je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Koristna da je izmenjava mnenj, kanali za komunikacijo naj bi ostali odprti. V času večjih napetosti »je nujen politični dialog za razpravo o razlikah in zmanjšanje tveganj vojaških incidentov«.
Nato si prizadeva, da bi stike »vojske z vojsko«, ki niso bili prekinjeni niti v najtežjih obdobjih hladne vojne (rdeči telefon), okrepili in nadgradili. V zadnjem času je spet več konfrontacij. Pred nekaj dnevi sta ruski vojaški letali leteli v neposredni bližini ameriškega rušilca Donald Cook v Baltiku. V Natu v zadnjih letih že tako opažajo manj preglednosti v ruskih vojaških dejavnostih, hkrati z njihovim povečevanjem in krepitvijo sil in tudi ostro retoriko. »To je nevarna kombinacija,« je prepričan Stoltenberg. Večja vojaška preglednost je v obojestranskem interesu.
Rdeči telefon naj ne bi zvonil v prazno
Največja težava v odnosih med Natom in Moskvo je rusko ravnanje v Ukrajini. Z njim Rusija v njegovih očeh krši mednarodno pravo in pomeni nevarnost predvsem za članice zavezništva na vzhodu Evrope.
Zavezništvo se je odzvalo na rusko grožnjo s krepitvijo skupne obrambe na vzhodu. V okviru projekta »Bojna konica« (Spearhead) vzpostavlja posebne enote, ki bi bile lahko v nekaj dneh razmeščene na ozemlju ogrožene članice. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga zastraševanje ni namenjeno povzročanju vojne, ampak njenemu preprečevanju. »Ni nasprotja med močnejšo obrambo in političnim dialogom,« je povedal Stoltenberg. K poslabšanju odnosov in odzivu zavezništva na vzhodu so po njegovih besedah vodile ruske akcije proti Ukrajini.
V zavezništvu z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje kršitev premirja v Ukrajini. Od Moskve pričakujejo spoštovanje sporazuma iz Minska. O Ukrajini obstaja splošno nestrinjanje med stranema. »Ne strinjamo se o dejstvih, razlagah in odgovornosti za krizo v Ukrajini.« Več članic se ni strinjalo s trditvami ruskega veleposlanika pri Natu Aleksandra Gruška, da v Ukrajini poteka državljanska vojna. Stoltenberg je omenil rusko pomoč separatistom v strelivu, opremi in denarju ter s poveljevanjem in nadzorom.
Največ skrbi povzročajo grozeči incidenti in njihove nepredvidljive posledice. »En pritisk na napačen gumb lahko ima neslutene posledice,« je za Deutsche Welle opozoril vodja münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger. Zavzema se za vzpostavitev skupnega kriznega centra Nata in Rusije, ki bi delal 24 ur na dan in preprečeval incidente. Stoltenberg je opozoril, da sta se Nato in Rusija v okviru Ovseja že strinjala s pravili o vojaških dejavnostih, vključno z opazovanjem in obveščanjem o vajah.
Po razlagah iz Moskve je bil sklic zasedanja − baltske države in Poljska so mu dolgo nasprotovale − priznanje Natove napake. Natu očitajo željo po konfrontaciji in politiko obkrožanja Rusije. Kritizirajo ameriške načrte nameščanja oklepnih enot v vzhodnih članicah zavezništva. Veleposlanik Gruško je pripisal odgovornost za zadnji incident v Baltiku ZDA, ki da s plutjem rušilca Donald Cook blizu Kaliningrada pritiskajo na Rusijo. Nato je pozval, naj zmanjša vojaške dejavnosti na meji z Rusijo in napovedal sprejetje protiukrepov.
»Lahko se hitro srečamo, ko se kaj zgodi«
V zavezništvu doslej niso bili zadovoljni z ruskimi pojasnili zadnjega incidenta v Baltiku in pričakujejo več odgovorov. Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin se je vprašal, kako Rusija ukrepa proti pilotoma, ki sta letela blizu ameriškega rušilca. »Po Natovih standardih bi iz političnih in varnostnih razlogov proti njima in poveljnikom ukrepali z disciplinskimi postopki,« je povedal Kacin po zasedanju sveta Nato-Rusija. Ruske izvedbe hitrih vaj brez obveščanja Nata da kvarijo odnose. Zasedanje je označil za koristno, »saj se lahko hitro srečamo, kadar se kaj zgodi«.
Nato je po aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine zamrznil praktično vojaško sodelovanje in politični dialog na ravneh, nižjih od veleposlaniške. Svet Nato-Rusija se je nazadnje sestal junija 2014. Stoltenberg je napovedal, da praktičnega sodelovanja (skupne vaje, izobraževanja, usposabljanja) ne bo, dokler Rusija ne bo spoštovala mednarodnega prava, ki ga krši z ravnanjem v Ukrajini.
