Tiskane izdaje
Koliko spretnosti potrebuje med prvim televizijskim soočenjem kandidat, ki nima politične kilometrine, a je slišati inteligenten in za zdaj veliko obeta? S to mislijo na Macrona so številni Francozi spremljali ponedeljkovo predvolilno razpravo in ugotovili, da se na napade – in teh ni bilo malo – ne odziva vedno odločno, ampak z nemalo ranljivosti, zlasti v odnosu do Hamona in Marine Le Pen.
TF1 je povabil na soočenje prvo peterico predsedniških kandidatov: Françoisa Fillona, Benoîta Hamona, Marine Le Pen, Emmanuela Macrona in Jean-Luca Mélenchona, ki so potem razpravljali dolge tri ure. Priložnosti ni dobilo preostalih šest uradnih kandidatov za Elizej, Nicolas Dupont-Aignan, Nathalie Arthaud, Philippe Poutou, Jacques Cheminade, Jean Lassalle, François Asselineau, kar je povzročilo nemalo negodovanja in odprlo vprašanja o demokratičnosti predvolilne kampanje.
Da razpoloženje, preverjano v javnomnenjskih anketah, ne more biti merilo za selektivna povabila pred televizijske kamere, so se strinjali tudi nekateri navzoči kandidati, denimo Fillon. Med neizogibnimi temami, ki so se jih lotevali, so bili družbena vprašanja (od izobraževanja, imigracije, varnosti, laičnosti do dela, upokojevanja, okolja, institucij in moralnosti političnega življenja), ekonomija (kaj pomeni socialna zaščita, kakšna je vloga države ...) in mednarodna skupnost (mesto Francije v Evropi in svetu).
Klasične pasti
Po analizah francoskih medijev ključnih preobratov ni bilo, prav tako ni mogoče reči, da je bil kdo od kandidatov bistveno boljši od drugih. Izmenjava stališč je potekala v počasnih, sprva dolgočasnih in precej prijaznih tonih, povišali so jih le pri nekaterih »perečih« problemih, denimo burkiniju. Skrajna desničarka Marine Le Pen ga je spet povezala z laičnostjo - »pred leti ga ni bilo na naših plažah« - in je hotela v klasično populistično past potegniti tudi (pri tej temi precej zadržanega) Macrona, češ da ve, da je on »za burkini«. A za nekdanjega Hollandovega ministra za ekonomijo muslimanska plažna oprava »nima nič z laičnostjo niti ni stvar kulture, ampak je vprašanje javnega reda«. Mélenchon je Marine Le Pen retorično vprašal, ali bi »hotela na ulicah policijo za oblačenje in potem preprečevati ljudem, da bi imeli zelene lase ali nosili prekratka oziroma predolga krila«.
Pri problematiki priseljevanja in varnosti sta bolj kot ne v isti rog pihala Marine Le Pen in Fillon, sploh pri oceni razmer sta se ujela: groženj da ni malo, a popuščanja oblasti je veliko. Zato bi voditeljica Nacionalne fronte okrepila policijo, »tako številčno kot z opremo in psihološko«, kar je Fillonu - ki je bil previdnejši in se je veliko zatekal k besedici »možno« - zvenelo kot obljuba, ki je ni mogoče izpolniti in ne more voditi v pravo smer.
Socialist Hamon je po drugi strani zatrdil, da je treba izboljšati odnose med policijo in prebivalstvom, ni pa mogel sprejeti, kar sta zagovarjala kandidata na desnici in skrajni desnici, da bi bilo mogoče kazensko preganjati že šestnajstletnike. Svoja stališča je začinil z izjavo, da je Marine Le Pen »zasvojena s prebiranjem črne kronike«.
Političarka je z obsedenim zagovarjanjem ekonomskega protekcionizma v svojem agresivnem slogu ostrila tudi besede proti EU, globalizaciji in nevarnostim na mejah.
Širši fenomen?
Napetosti med Hamonom, ki je igral na karto etičnosti, in Macronom je bilo zaznati pri vprašanjih financ in lobijev, saj je socialist - v zadnjih dneh se veliko spotika ob denar, ki da je okužil predvolilno kampanjo - vprašujoče očital voditelju gibanja En Marche!, ali niso med donatorji, ki ga podpirajo, tudi ljudje iz močne farmacevtske ali kemijske industrije ... Na tapeti je bilo prav tako vprašanje moralnosti politike, pri čemer je Fillon, ki ga zdaj tudi uradno sodno preiskujejo zaradi afere Penelopegate, na kratko napovedal ustanovitev posebne komisije za transparentnost, ki bi bedela nad tem, da ne bi bilo konfliktov interesov. Ni razumljivo, zakaj ga ni zaradi afere izzval ali napadel noben protikandidat, in sploh preseneča, da novinarja, ki sta vodila soočenje, nista niti omenila finančne afere, v katero je pogreznjena Marine Le Pen oziroma Nacionalna fronta.
Morda je tovrstna popustljivost pokazatelj širšega, razširjenega fenomena, poimenovanega »fiktivno delo«. Prav zdaj je pod drobnogledom odstopli notranji minister Bruno Le Roux, ker je (domnevno lažno) zaposloval hčeri kot parlamentarni asistentki, še ko sta bili dijakinji ... Zaradi tega je v afero pogreznjeni Fillon med soočenjem dajal vtis odločnega in pomirjenega politika, ki jemlje resno posebno ekonomijo in ga skrbi za Francijo, ki je »skoraj pred bankrotom in ji gre precej slabše kot sosedam«. Slišati je bil trdno na tleh, nasprotno od socialista Hamona, ki je tudi kandidat zelenih in je zvenel precej sanjavo, in prav tako drugače od Macrona, ki bi ga moral Fillon še posebno skrbeti. Bolj ko bo nekdanji premier »rasel«, bolj se bo prvi človek gibanja En Marche! pogrezal.
Medtem je bil tudi socialno in ekološko usmerjeni Hamon, pragmatično, prizanesljiv do svojega radikalnega tekmeca na levici Mélenchona, verjetno zato, ker bi rad v luči junijskih parlamentarnih volitev omrežil zelo levo volilno bazo.
Retorično navadno intenzivni Mélenchon, kandidat France insoumise, je tokrat igral umirjene tone pacifista, ki se na splošno postavlja proti vojnam.
Macronova neznačilna pot
Pred prvim krogom predsedniških volitev 23. aprila bosta še dve televizijski soočenji, med katerima bi si Francozi želeli, kot je brati nekatere komentarje, vsebinsko več dinamike, zagotovo več kot ob tokratnem, ki ga je mogoče povzeti z besedno zvezo - po svoje dolgočasno, kajti že slišano.
Novinec Macron, ki so ga gledalci še posebej vzeli pod lupo, tega ni upal razbiti, čeprav je poudaril, da je njegova politična pot neznačilna, kajti iz bančnika in ministra je zrasel v predsedniškega kandidata samo s pridnim delom. Hotel bi preseči klasične politične razpoke, a za zdaj mu manjka odločnosti, pravih sloganov, prepričljivosti, da je tega res sposoben. Kljub takšnemu vtisu je bil po rezultatih dveh javnomnenjskih anket najprepričljivejši v ponedeljkovem televizijskem soočenju.
