Politično-sodni pogrom nad kurdskimi poslanci

Turške oblasti so danes zgodaj zjutraj priprle enajst poslancev kurdsko-levičarske Ljudske demokratične stranke HDP in (so)voditelja stranke Selahattina Demirtaşa ter Figen Yüksekdağ. Turško vrhovno sodišče je nalog za aretacijo izdalo še za dva kurdska poslanca, ki pa sta trenutno v tujini. Pogrom nad turško opozicijo se nadaljuje.

Danes okoli pol dveh zjutraj je Selahattin Demirtaş iz svojega doma v Diyarbakiru na jugovzhodu Turčije sporočil, da je policija obkolila njegovo hišo in da bo aretiran. Malo kasneje so policisti s sodnim nalogom vdrli tudi v stanovanje Fogen Yüksekdağ v Ankari ter na tamkajšnji sedež tretje največje politične stranke v Turčiji. Uradni razlog za aretacijo je bil, da se kurdski poslanci niso odzvali sodnemu pozivu za pričanje v primeru obtožb za teroristično delovanje.

Bilo je le vprašanje časa

Ljudska demokratična stranka je izjemno pekoč in globok trn v peti predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana že vse od parlamentarnih volitev junija lani, ko je mali progresivni stranki uspelo dobiti kar trinajst odstotkov glasov. To je vladajoči Stranki pravičnosti in razvoja (AKP) preprečilo oblikovanje samostojne vlade, v državi pa je zavladala politična kriza. To je predsednik Erdogan s svojo obsesivno željo po vzpostavitvi predsedniškega sistema intenzivno spodbujal. Vzporedno so samomorilski napadi na kurdske aktiviste v Suruču in kasneje v Ankari, vojaški odgovor Kurdske delavske stranke (PKK) in de facto vzpostavitev vojnih razmer na jugovzhodu Turčije s strani uradne Ankare razkosali mirovni sporazum iz leta 2013. Izbruhnil je nov konflikt med turško državo in Kurdi in v tem kontekstu je potrebno razumeti tudi današnje aretacije. Ob aretacijah je v delu Turčiji skoraj povsem prenehal delovati internet, dostop do družabnih omrežij je bil blokiran.

Kdaj bo do aretacij prišlo, je bilo le vprašanje časa. Že vse od letošnjega maja, ko je 550-članski turški parlament, v katerem ima HDP 59 poslancev, ravno z namenom sodnega obračuna s kurdskimi poslanci izglasoval ukinitev poslanske imunitete, je v zraku visela »poslanska čistka«. Toda 15. julija se je zgodil spodleteli poizkus vojaškega udara in predsednik Erdogan je svojo pozornost s kurdskih poslancev malce preusmeril. V treh in pol mesecih vsesplošnih čistk je bilo odpuščenih, aretiranih ali suspendiranih več kot 100.000 državnih uradnikov, vojakov, policistov, sodnikov, učiteljev, novinarjev, … Zaprtih je bilo več kot sto medijev – med njimi veliko kurdskih. Oblasti v Ankari so podaljšale izredne razmere, v tem času pa se je vojna na jugovzhodu države še zaostrila. Turška vojska je – tudi z namenom obračuna z milico sirskih Kurdov YPG – vstopila v Sirijo, zdaj pa se pospešeno pripravlja tudi na vojaško posredovanje v Iraku.

Vsesplošne čistke

Nova varnostna in tudi politična realnost v Turčiji je močno poslabšala položaj Kurdov. Pred poldrugim mesecem je tako Ankara odpustila 28 kurdskih županov, pred kratkim pa še župana Diyarbakira, največjega kurdskega mesta, kjer je  zjutraj – najverjetneje kot odgovor na pogrom nad kurdskimi izvoljenimi politiki – eksplodirala bomba. Ubitih je bilo najmanj osem ljudi, ranjenih pa več deset. Takšnih napadov bo še veliko. Ankara je namreč storila vse za ponoven izbruh turško-kurdskega konflikta. »To je bila nezakonita ugrabitev poslancev HDP,« je novinarjem sporočil kurdski poslanec Ertuğrul Kürkçü, ki se trenutno nahaja v tujini. Tiskovni predstavnik HDP Ayhan Bilgen je bil med pozivom k mednarodni solidarnosti še bolj oster: »Odnos do naši aretiranih predstavnikov – tako v preteklosti kot danes – razumemo kot političen linč, obleganje, pogrom in stopinje fašizma.«

Z današnjimi aretacijami, na katere se je Evropska unija odzvala z »ostro retoriko«, je Ankara pokazala, da se dokončno odpoveduje veljavnim demokratičnim standardom in se podaja na nevarna pota diktature.