Poljska po izvolitvi Tuska zaostruje odnose z Evropsko unijo

Odnosi med Varšavo in Brusljem, ki zaradi nacionalno-konservativne vlade ministrske predsednice Beate Szydło že do zdaj niso bili najboljši, se bodo očitno še zaostrili. Zunanji minister Witold Waszczykowski je po glasovanju o podaljšanju mandata predsedniku evropskega sveta Poljaku Donaldu Tusku, ki so ga minuli četrtek potrdile vse članice EU razen Poljske, napovedal poljske povračilne ukrepe.

Poljska bo zaradi »prevare« in načina, kako so je članice izigrale pri glasovanju o podaljšanju mandata poljskemu predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, v prihodnje začela v Evropski uniji voditi »negativno politiko«, na vse načrte Bruslja pa se bo odzvala z »zelo trdo igro«, je v intervjuju za varšavski nadregionalni dnevnik Super Express povedal poljski zunanji minister. »Treba je imeti zelo ostre zobe, če se hočeš odzvati negativno,« je med drugim dejal Waszczykowski, ki je pri tem omenil, da Poljska sicer »ne namerava blokirat odločitev evropskega sveta«, v katerem delujejo šefi držav ali vlad članic, kajti v tem najvišjem organu EU »je treba ostati operativno sposoben«, utegne pa zato »blokirati druge iniciative«, ki jih namerava sprejemati Evropska unija.

Stare in nove zamere

Spor med še vedno relativno novo, nacionalno-konservativno poljsko vlado premierke Beate Szydło, ki uveljavlja nekatere z evropskimi demokratičnimi standardi po mnenju Bruslja povsem nezdružljive spremembe, ki so krepko razdelile tudi poljsko družbo, se je vnel že pred časom, z brezobzirno evropsko izvolitvijo Donalda Tuska za njegov drugi mandat pa se je samo še dodatno zaostril. Po prepričanju opazovalcev ne gre le za stare zamere med liberalno-centrističnim in proevropsko usmerjenim Donaldom Tuskom in konservativnim predsednikom poljske stranke Pravo in pravica (PiP) Jaroslawom Kaczyńskim, ki naj bi iz ozadja vlekel vse poteze nove poljske vlade, ampak tudi za povsem realne poljske notranjepolitične kalkulacije. Tusku bi se namreč drugi mandat na čelu evropskega sveta iztekel leta 2019, tik pred poljskimi volitvami, na katerih bi preverjeni Evropejec s svojimi bruseljskimi in evropskim izkušnjami utegnil krepko premešati tudi poljske notranjepolitične štrene.

Vlada v Varšavi je zato skušala na vsak način preprečiti drugo izvolitev Tuska, čeprav so bile razmere videti milo rečeno komične in na trenutke zelo podobne tistim, ki jih pogosto v odnosu do Bruslja poznamo tudi Slovenci. Za Poljaka Donalda Tuska je bilo vseh 27 članic Unije, ki so ga na koncu tudi potrdile, proti pa je bila le njegova Poljska.

Poljski zunanji minister Waszczykowski je zato v intervjuju za Super Express med drugim spodbijal tudi način, kako je bil Tusk minuli četrtek med vrhom EU izvoljen. Po njegovem so bila pri glasovanju kršena tudi vsa »evropska načela in standardi«, saj sploh ni bilo razprave o protikandidatu, malo znanem poljskem poslancu evropskega parlamenta Jazeku Saryuszu-Wolskemu, ki ga je predlagala Varšava, ko je prišel na vrsto Tusk, pa se je malteško predsedstvo, ki ta čas formalno vodi Unijo, zadovoljilo zgolj z vprašanjem, »ali je kdo proti«. Glasov »za« in vzdržanih sploh ni nihče štel, je v intervjuju dejal Waszczykowski, kar po njegovem pomeni, »da sploh ni bilo nobenega glasovanja«.

Predvsem nemška »prevara«

Po pisanju nemškega dnevnika FAZ naj bi poljski očitki o »prevari« menda leteli predvsem na Nemčijo, saj naj bi nemška kanclerka Angela Merkel po mnenju poljskega zunanjega ministra Poljake zavedla s tem, ko je javno »namigovala«, da je »odprta za različne rešitve«. Podobno naj bi ravnal tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je še dan pred glasovanjem med obiskom v Varšavi na račun poljskih zadržkov do Tuska izražal »vse razumevanje«, dokler ni kanclerka Merklova potem samo nekaj ur pred everopskim glasovanjem v nemškem bundestagu dala jasno vedeti, da je izvolitev Tuska tako rekoč splošno sprejeto dejstvo.

To zahteva ustrezne konsekvence, je v intervjuju, ki ga povzemamo po FAZ, dejal poljski zunanji minister. »Dolgo let je bilo poljsko javno mnenje prepričano, da je EU klub dobronamernih altruistov, zdaj so nam jasno pokazali, da temu ni tako«.

V Evropski uniji se tako ob vseh problemih, zgodovinskih izzivih in hudih težavah, ki jih bo morala Evropa, če sploh še hoče obstati v sedanji povezavi, rešiti v jubilejnem letu, odpira še ena fronta, ki ne glede na to, kdo ima prav in kdo se po glasovnaju o poljskem predsedniku evropskega sveta Donadlu Tusku čuti zmagovalca in kdo poraženca, ne more koristiti ne Poljski in tudi ne Evropski uniji. Namesto da bi vse velike članice, med katere zanesljivo sodi tudi Poljska, stopile skupaj in poskušale najti za vse sprejemljive rešitve, se Evropa po novem ne deli več le na Evropo vse bolj različnih hitrosti, ampak tudi na Evropo povsem različnih političnih standardov, ki očitno ne omogočajo več niti izvolitve skupnega predsednika.