Tiskane izdaje
Berlin – »Svet čaka, da bomo lahko delovali,« verjame krščanskodemokratska prvakinja Angela Merkel, že od konca septembra le še izvršiteljica nemške vlade. Jutri se bo končno lahko začela pogajati s socialdemokrati o novi veliki koaliciji, a še ni jasno, ali si je pri SPD Martina Schulza dovolj želijo.
Po najnovejši javnomnenjski raziskavi agencije Forsa skoraj 70 odstotkov Nemcev odobrava odločitev SPD za koalicijske pogovore s CDU/CSU Angele Merkel, več kot 80 odstotkov tistih, ki so na zadnjih volitvah volili socialdemokrate, pa zahteva trda pogajanja. Morda je tudi zato generalni sekretar SPD Lars Klingbeil med datumi morebitnega dogovora omenil april ali maj prihodnjega leta. »Če niso pripravljeni investirati milijard v izobraževanje, zdravstvo in nego starejših, bomo v SPD slej ko prej dejali, da se ne moremo več pogajati,« je Klingbeil povedal v televizijski oddaji.
Zdravstvene zadrege
Še posebej sporna je odločna socialdemokratska zahteva po končanju zasebnega zdravstvenega zavarovanja. Lažjo vrnitev v cenejše javno zdravstveno zavarovanje bi si želeli celo številni zasebni zavarovanci ter zlasti upravne enote, ki morajo za zasebno zavarovane državne uradnike zdaj plačevati več, zagovorniki dvotirnega nemškega zdravstvenega zavarovanja pa verjamejo, da sistem deluje odlično, ter poudarjajo, da imajo že zdaj vsi pravico do lastne izbire zdravnikov. Še več, zdravniki devetim milijonom zasebnih zavarovancev pogosto za iste usluge zaračunavajo več, zato lahko javni sistem z 72 milijoni zavarovancev celo nekaj prihrani, kritiki pa v sedanjem sistemu vendarle vidijo zdravstvo prvega in drugega razreda.
Angela Merkel v pogovoru s članoma predsedstva CDU Volkerjem Bouffierjem in Julio Klöckner. Foto: AFP
Za konservativce »državljansko« zdravstveno zavarovanje vsekakor ni prioriteta, ampak vse bolj begunska problematika. Ob velikih težavah pri sestavljanju nove vlade se njihova prvakinja Angela Merkel boleče zaveda, da na volitvah 24. septembra niso izgubili le socialdemokrati, ampak tudi sami, pa čeprav ostajajo najmočnejša stranka v bundestagu. Tudi zato je dolgoletna kanclerka v ponedeljek slabe volilne rezultate pripisala pomanjkanju občutka med ljudmi, da sta se posrečila nadzor in ureditev begunske krize. Neenotnost med CDU in CSU o tem vprašanju je dodatno vznemirila volivce, verjame dolgoletna kanclerka. Že prej je sprejela bavarske zahteve po zgornji meji 200.000 priseljencev iz človekoljubnih razlogov, ob napovedanem vzponu ostrejšega Markusa Söderja v münchensko vladno palačo pa sestrska CSU še naprej ostaja uganka.
V ozadju političnih prepirov o novi vladi Nemčija že zdaj pospešeno vrača neupravičene prosilce za azil in statistični podatki kažejo, da zdaj v tem vodi v Evropi in bi morda še bolj, če ne bi številni kandidati za vračanje zadnji trenutek izginili z radarja oblasti. Nemške konservativce bodo k nadaljevanju takšne politike morda še bolj prepričala zažiganja izraelske zastave zaradi ameriškega priznanja izraelske prestolnice Jeruzalem. Številni nemški politiki še naprej verjamejo, da bi moralo to vprašanje ostati pogajalski adut za dosego miru med Izraelom in Palestinci, a so podobe zažiganja Davidove zvezde v državi, ki se globoko kesa uboja 6 milijonov Judov v času Hitlerjeve strahovlade, za mnoge vendarle preveč. »Zavračamo vse vrste antisemitizma!« je včeraj poudarila tudi kanclerka.
Naslednik zdajšnjega ministrskega predsednika nemške zvezne dežele Bavarska Markus Söder. Foto: AFP
Mladi arabski moški v prvih vrstah spornih demonstracij pa zdaj v številnih primerih pričakujejo skorajšnjo pridružitev svojih družin, čemur ne nasprotujejo le tisti, ki se bojijo visokih socialnih stroškov. V Turčiji rojena nemška sociologinja Necla Kelek prepričuje, da številne muslimanske družine z zatiranjem žensk in podobnimi praksami samo pospešujejo ustvarjanje paralelnih družb. Socialdemokrati nasprotno verjamejo, da je združitev z družino predpogoj uspešno integracijo mladih moških iz zadnjega migrantskega vala in pred skorajšnjim koncem omejitev priseljevanja za sorodnike vojnih beguncev bo to vprašanje za morebitno novo nemško veliko koalicijo morda še veliko bolj odločilno od zdravstvenega zavarovanja.
A bodo tudi v tem primeru kompromisi še najbolj odvisni od dolgoročnih političnih koristi, ki jih bodo lahko pričakovali udeleženci novih vladnih pogajanj. Po dveh velikih koalicijah z Angelo Merkel so se socialdemokrati bridko pritoževali, da so uveljavili številne politične in družbene programe, zasluge zanje pa si je pripisala krščanskodemokratska »sesalka idej«. In res so na nedavnem kongresu SPD mnogi socialdemokrati neradi privolili v nova vladna pogajanja z njo ter hočejo sodelovati pri končni odločitvi. Zagovorniki nove nemške velike koalicije verjamejo, da so pri številnih drugih vprašanjih mogoči hitri dogovori, na primer pri problematiki upokojencev, težji bodo morda pogovori o delovni zakonodaji.
Predsednik SPD Martin Schulz (skrajno levo) je pozval k vzpostavitvi Združenih držav Evrope. Foto: AFP
Za obe največji nemški stranki so zelo pomembne evropske teme. Poleg prej socialdemokratskega predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja, ki bi na vsak način rad preprečil nove volitve, so prav reformni predlogi francoskega predsednika Emmanuela Macrona za evrsko območje prepričali nemške socialdemokrate, da zdaj morda vendarle ni čas za opozicijo.
A tudi tu domača nemška pogajanja ne bodo lahka, saj so mnogi konservativci z velikim nezaupanjem sprejeli pozive socialdemokratskega prvaka in nekdanjega predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza k Združenim državam Evrope do leta 2025. S tem se ne strinja niti Angela Merkel, a tudi sama vidi potrebo po nekaterih reformah ter v marsičem podpira poglobitev nemško-francoskih odnosov po Macronovih predlogih.
