Ponovno odkrivanje britanskih vojnih rovov

Kompleks rovov blizu Doverja, ki so bili v drugi svetovni vojni prva obrambna linija, po njej pa šest desetletij pozabljeni, so pred kratkim znova odprli za javnost. Podzemni labirint leži znotraj Belih pečin, ki so značilni simbol jugozahodnega dela Anglije in naravna pomorska obramba v predelu, ki je najbliže celinskemu delu Evrope.

Stoječ pri vhodu v rove, si vodnik Gordon Wise ogleduje gost promet v Rokavskem prelivu. Ob ogledovanju razsvetljave, stavb in obale na drugi strani preliva pove: »Od tod je mogoče videti Francijo, ki je oddaljena zgolj 34 kilometrov. Ob tem pogledu si z lahkoto predstavljaš, da je tu potekala frontna črta in je bilo zato treba prav tu postaviti obrambno črto Britanije.« V mreži rovov, 23 metrov globoko v apnenčastih pečinah, je bilo nastanjenih 185 vojakov in štirje oficirji. Skupaj so tvorili tri topniške enote. Spali so na pogradih.

Z lopatami so jih znova odkopali

Kopanje rovov se je začelo julija 1940 ob obisku premiera Winstona Churchilla v Dovru. Ta je bil ogorčen nad tem, da sovražne nemške ladje brez ovir plujejo po prelivu med Britanijo in okupirano Francijo. Rove v zalivu Fan, ki zavzemajo površino 325 kvadratnih metrov, so zgradili v stotih dneh. Dokončno so bili opuščeni v 50. letih, v 70. pa so jih zakopali. Zgolj železna plošča je izdajala, kaj se skriva spodaj. Leta 2012 pa je National Trust, organizacija za ohranjanje kulturne dediščine, odkupil ta predel pečin in se lotil izkopavanja rovov. Petdeset prostovoljcev – med njimi tudi Wise – je v 18 mesecih z lopatami odkopalo sto ton grušča. »Ta kraj je pomemben del vojne zapuščine in tudi del pozabljene zgodovine,« je povedal Jon Baker, vodja projekta odkopavanja rovov. »Zgodovina obstreljevanja čez preliv je večinoma pozabljena.«

Zaradi vlažnega poletnega zraka je v rovih vlaga, naokrog pa se širi vonj po kreozotu, s katerim so premazani leseni podporni stebri. Stropi rovov so podloženi z valovitimi jeklenimi oboki. Nekatere od njih so zaradi potreb po starem železju odstranili v 50. letih. Na takšnih mestih je mogoče videti beli apnenec s fosili. Skozi vse leto je notranja temperatura nespremenjena, 12 stopinj Celzija. »Dandanes so predori prazni, zato se zdijo prostorni in tihi,« je povedal Barker. »Toda v 40. letih se je tu trlo ljudi, v prostoru pa je bilo vroče, hrupno in širile so se neprijetne vonjave.«

Halo. Winston?

Prostovoljci so našli veliko sledi, ki pričajo o pozabljenem življenju vojakov v rovih: škatlice s cigaretami, telegrame, kljuke za obleke, kupone za nogometne stave in naboje. V prezračevalnem jašku je bila skrita knjiga The Shadow on the Quaterdeck, opolzka pomorska avantura iz leta 1903. Apnenčasti zidovi so pokracani z grafiti, večinoma imeni vojakov, na primer »Nobby Clark 11. 7. 1942«, najde pa se tudi igra križcev in krožcev. V straniščnih prostorih je najti tudi opolzke grafite, eden izmed njih pa opozarja na pomanjkanje toaletnega papirja: »Parade ne smem zamuditi, zato bom moral kar prst uporabiti.« Tudi povojni obiskovalci rovov so pustili svoja znamenja. Tako zvemo, da sta Nick in Julie v 70. letih tu preživela veliko prijetnih uric. »Rovi so bili zelo težko dostopni in nevarni, zato so zelo dobro ohranjeni in so kot časovna kapsula iz 40. let,« pove Baker.

Pri odkopavanju so našli tudi zelo redko najdbo, in sicer dve akustični zrcali, vkopani v pobočje pečine. V akustičnih zrcalih, konkavnih vdolbinah s premerom 4,6 metra, ki so bila v uporabi pred izumom radarja, so se koncentrirali zvočni valovi in s tem opozarjali na bližino letala, ladje ali sovražnikovega izstrelka.

Rove si je mogoče ogledati za 14 evrov, vodniki so prostovoljci. S površjem so rovi povezani s telefoni iz 40. let. Eden od njih nenadoma zazvoni in veder prostovoljec dvigne slušalko: »Halo? Winston?« AFP