Prebujena Trnuljčica evropske obrambe

Evropske enote naj bi bile v drugačni vlogi kot Natove, bolj bi bile usmerjene na krizna območja v sosednji Afriki.

pon, 13.11.2017, 13:41; spremenjen: 16:23

Bruselj − Evropska obramba vsaj na ravni struktur dobiva bolj konkretno podobo. Obrambni in zunanji ministri 23 članic EU so v Bruslju podpisali listino o stalnem strukturiranem sodelovanju na področju obrambe. Tehnični pojem s kratico pesco predstavlja okrepljeno sodelovanje na področju obramb.

Nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen je to opisala kot »nadaljnji korak v smeri armade Evropejcev«. Krepitev evropskega stebra sicer niti približno ne pomeni ustvarjanja evropske vojske, ampak le več sodelovanja na področju naložb, razvoja zmogljivosti in pripravljenosti enot. EU naj bi s pescom vendarle dobila svoj bolj jasni vojaški del, steber obrambne unije.

Izvolitev Donalda Trumpa je pripomogla k temu, da Evropa razmišlja o več samostojnosti in lastni odgovornosti na obrambnem področju. »Nihče ne bo namesto nas reševal varnostnih težav v našem sosedstvu,« je povedala nemška ministrica. Tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je govoril »o avtonomiji obrambe Evrope, ki sploh ni v nasprotju z Natom«.

Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga bo pesco utrdil evropsko obrambo, kar je dobro za Evropo in tudi za Nato. V njegovih očeh bo okrepljen evropski steber znotraj Nata. To po njegovem mnenju omogoča višje izdatke za obrambo, nove zmogljivosti in boljšo delitev bremen.

Je pa opozoril, da bo po brexitu 80 odstotokov izdatkov za obrambo med članicami Nata prihajalo iz držav, ki niso v EU. Tudi trije od štirih zavezniških bataljonov v baltskih državah in na Poljskem ne bodo pod poveljstvom članic Unije (marveč Kanade, ZDA in Združenega kraljestva). Četrtega vodi Nemčija. Stoltenberg sicer pručakuje, da bodo enote in zmogljivosti, razvite v pescu, na razpolago Natu.

Projekt pesca sicer temelji na francosko-nemški pobudi, ki so ji sledile številne članice, tudi nevtralne Avstrija, Finska in Švedska. Med 28 članicami EU v njem ne bosta sodelovali Danska in Združeno kraljestvo, pa tudi Irska, Malta in Portugalska se še niso odločile za pristop.

Usklajeni nakupi bodo zagotovili racionalnejšo porabo

Evropske enote naj bi sicer bile v drugačni vlogi kot Natove sile. Tudi zato, ker ima EU široko civilno delovanje, Nato pa je vojaško zavezništvo. Bolj bi bile usmerjene na krizna območja v sosednji Afriki. Tam lahko Unija po besedah visoke zunanje politične predstavnice Unije Federice Mogherini uporabi »povezave med varnostjo in razvojem«.

Da bi pesco zaživel, bi morali biti izpeljani bolj konkretni projekti. V Nemčiji imajo pred očmi skupne enote, evropsko sanitetno enoto, boljšo mobilnost po Evropi. V Franciji omenjajo kar velike strateške projekte, ki bi jih pripravljali predvsem skupaj z Nemčijo. Realnost evropske obrambe je bila doslej, da so članice le stežka zbrale dovolj vojakov za misije EU.


Tako kot v Natu naj bi tudi države v pescu okoli 20 odstotkov obrambnega proračuna namenile za naložbe. Foto: AFP

Vzpostavljanje evropske obrambe bo tudi pomenilo, da bodo morale članice zvišati stroške za obrambo, saj so vojske skoraj povsod po Evropi finančno podhranjene. Največja težava po mnenju visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini ni, »koliko investiramo, marveč razdrobljenost«. V Evropi namreč nabave sistemov skoraj vedno potekajo ločeno. Z usklajevanjem nakupov naj bi bila poraba racionalnejša.

Tako kot v Natu naj bi tudi države v pescu okoli 20 odstotkov obrambnega proračuna namenile za naložbe. Slovenija v zadnjih letih za obrambo namenjene le okoli odstotek BDP in v njegovem okviru le en odstotek za naložbe. Šele v letošnjem letu naj bi se znesek opazneje zvišal in po Natovih ocenah dosegel šest odstotkov.

Članice naj bi v pescu sodelovale v skupnih oborožitvenih projektih. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je o pescu govoril že kot o Trnuljčici, speči lepotici evropske obrambne politike.

Več izdatkov za obrambo v boljših gospodarskih časih?

»Povečevanje sredstev za obrambo se bo nadaljevalo,« je glede slovenskih načrtov povedal vodja diplomacije Karl Erjavec. Razlog za takšna gibanja nista Nato ali pesco, marveč spremenjene varnostne okoliščine v Evropi in svetu. V boljših gospodarskih okoliščinah naj bi bilo izdatke za obrambo laže zviševati. Tudi glede vključevanja v samo jedro EU po njegovih besedah članstvo v evro in schengnu »ne bo dovolj, če ne bo prispevka na področju varnosti«.

Erjavec sicer pričakuje, da se bo evropska komisija dejavneje vključila v slovensko-hrvaško arbitražno zgodbo. Tudi Jean-Claude Juncker da je nakazal konkretno pomoč. Evropska komisija ima po Erjavčevem mnenju instrumente, ki jih lahko uporabi, kadar članic kršijo mednarodno ali evropsko pravo. Konkretno je omenil primer Poljske. Glede NLB pa je opozoril, da je zaveza o prodaji politično vprašanje, zato je bil koristen Cerarjev sestanek s Junckerjem. Pristojna evropska komisarja Margrethe Vestager in slovenska finančna ministrica da vprašanje NLB obravnavata bolj tehnično.

Prijavi sovražni govor