Pred portugalskimi volitvami: Prej tradicija kot pa novodobna prevratnost

Nobene revolucije ni menda pričakovati, prej razumno vdanost v usodo. Kljub socialno nič kaj prijetnim časom in štirim letom ekonomskega stiskanja pod premierom Pedrom Passosom Coelhom je videti, da bi lahko desnosredinski politik na nedeljskih splošnih volitvah spet slavil. Portugalce nemara bolj kot strastna prevratnost določa umirjeni fatalizem.

Kar po svoje niti ne preseneča. Kot pravijo včasih Portugalci sami, so nekako vajeni kriz, in drži še, da se številke popravljajo, razpoloženje med ljudmi pa tudi. Ob tem ni zanemarljivo nedavno poročilo IMF, po katerem je portugalska ekonomija še vedno zelo ranljiva, zato naj bi, kot priporočajo v Washingtonu, tudi po volitvah nadaljevali z varčevalno politiko.

Predvolilne napovedi

Ankete javnega mnenja kažejo, da bi lahko jutri splošne volitve dobila sedanja konservativna koalicija, čeprav si ne more obetati parlamentarne večine. Po raziskavi, ki so jo opravili na Katoliški univerzi v Lizboni, se koalicija predsednika vlade Pedra Passosa Coelha lahko nadeja 38 odstotkov glasov, medtem ko utegnejo dobiti socialisti 32-odstotno podporo. Ali drugače: konservativni PSD/CDS-PP napovedujejo med 99 in 114 sedežev v 230-članskem portugalskem parlamentu, socialistom (PS), ki jih vodi nekdanji župan Lizbone António Costa, pa med 78 in 95. Zelo podobne rezultate preigravajo tudi pri inštitutu Eurosondagem, kjer so še pred meseci pripisovali rahlo prednost socialistom, ter pri Intercampusu za časopis Público. Projekcije, ki so jih objavili pri Públicu, hkrati kažejo, da bi se na tretje mesto s približno devetimi odstotki uvrstila koalicija komunistov in zelenih CDU, medtem ko si lahko pri Levem bloku obetajo približno osem odstotkov glasov. Špekulacije, da bi se lahko v vlado povezali tradicionalni nasprotnici: desna sredina Pedra Passosa Coelha in leva sredina Antónia Coste, se zdijo nerealne.

Ni prostora za skrajnosti

Nekateri analitiki so nad zadnjimi napovedmi anket javnega mnenja po svoje presenečeni, kajti 54-letni kandidat leve sredine António Costa je predvolilno obljubljal, kako se bo pod njim razrahljalo zategnjene pasove in tudi za prekariat da se bo postavil. Čeprav je ciljal na levo volilno telo in deloma še na sredino, je bil hkrati jasen, da bo spoštoval evropska proračunska določila. Na drugem političnem bregu je očitno, da je 51-letnemu Pedru Passosu Coelhu v štirih letih vodenja države uspelo popraviti nekatere ekonomske številke, zaradi česar ga utegnejo volivci zdaj nagraditi. Portugalska je pogosto označena za zgledno učenko učiteljice trojke (mednarodni posojilodajalci so ji v zameno za sprejemanje reform v triletnem programu pomoči, ki se je končal maja lani, zagotovili 78 milijard evrov), sploh ker se od lani počasi popravlja gospodarska rast (vendar ne dovolj, so pred nedavnim opozorili pri IMF, saj naj bi bila drugo leto 1,5-odstotna, leto pozneje pa-1,4-odstotna ...) in se je vidno zmanjšala brezposelnost: v drugem četrtletju letošnjega leta so zabeležili 11,9-odstotno stopnjo, kar je dva odstotka manj kot v istem obdobju lani. Za primerjavo: z najnižjo stopnjo brezposelnosti – samo 3,7-odstotno – so se lahko pohvalili v drugem četrtletju leta 2000, največ ljudi – kar 17,5-odstotka – pa je bilo brez dela v prvem četrtletju 2013. Javni dolg, denimo, znaša 130 odstotkov BDP, leta 2009 je bil 84 pri odstotkih.

Medtem ko socialisti pravijo, kako vladne številke ne slikajo (zaposlitvene) realnosti, saj so se bili mnogi (brezposelni) Portugalci v zadnjih letih prisiljeni odseliti na tuje in si tam poiskati delo, in tudi začasnega zaposlovanja da je preveč, desnica svari, kako se bo država spet globoko pogreznila v težave, če bo prešla v leve roke. Zagotovo je zanimivo, da na Portugalskem ni veliko prostora za radikalno državljansko levičarstvo (komunisti računajo na svoje tradicionalne glasove, Levemu bloku se bo zelo težko preriniti bolj v ospredje), skrajne desnice pa sploh nimajo. Portugalska politična krajina je drugačna od španske, denimo, kjer v zadnjih letih politični prostor osvaja novodobni Podemos, ali od grške, kjer se je ustoličila Siriza. Na Portugalskem ostaja tradicionalna politika trdno zasidrana in naj bi – leva in desna skupaj – jutri osvojila dve tretjini glasov; čeprav ni nikoli mogoče z gotovostjo izključiti presenečenj.

Politika in nogomet

Da bodo na dan volitev tudi zanimive nogometne tekme, v katerih bodo igrali pomembni klubi, kot so Benfica, Porto in Sporting, ni zamerljivo, kajti »futebol« je za Portugalce izjemno pomemben dogodek na črko f (ob poslušanju fada in romanju v Fatimo), Lahko se zgodi, da jih bo volivce bolj kot volitve na volišča pred televizijske ekrane pritegoval nogomet. Kakor so zapisali pri Portugal News, si tekme Benfice navadno ogleda celo več kot dva milijona gledalcev. Za primerjavo: da oddajo svoj demokratični glas, je jutri vabljenih kakšnih šest milijonov volivcev.

»Volilno razpoloženje« naj bi se nekako nadaljevalo tudi po nedeljskih volitvah, kajti januarja bodo na Portugalskem še predsedniške volitve. Sedanji predsednik Aníbal Cavaco Silva se bo dveh mandatih moral posloviti.