Tiskane izdaje
Sarajevo – Glavno mesto Bosne in Hercegovine z nestrpnostjo in okrašeno s številnimi sporočili dobrodošlice, pričakuje današnji obisk papeža Frančiška. Po obiskih papeža Janeza Pavla II. v Sarajevu (1997) in Banja Luki (2003) gre za tretji papeško obisk v tej deželi, razpeti med urokom daytonskega sporazuma in prihodnostjo.
Enajst ur bo predvidoma trajal obisk svetega očeta v Sarajevu, poleg uradnega protokolarnega dela, pa bo osrednji dogodek popoldanska sveta maša na sarajevskem nogometnem stadionu Asima Ferhatovića – Hase (gre za stadion Koševo), na katerem bo po napovedih več kot 80.000 vernikov; v okolici stadiona pa pričakujejo še več deset tisoč vernikov. Ti so svoj prihod v Sarajevo napovedali ne le iz večih mest v Bosni in Hercegovini, ampak tudi iz sosednje Hrvaške, Srbije, Slovenije (napovedanih je skoraj 300 vernikov iz Slovenije) Avstrije, Nemčije …
Obisk za moč in energijo katolikom
Iz obeh cerkva, ki so pomemben del bosanskohercegovskega življenja, muslimanske in pravoslavne, prihajajo sporočila z velikimi pričakovanji in upanji, katoliška cerkev pa je prek predsednika Škofovske konference BiH, kardinala Vinka Puljića sporočila, da bo papež Frančišek s svojim obiskom »dal moč in energijo katolikom, živečim v Bosni in Hercegovini.« Puljić pa je v pogovoru za nemške medije tudi spregovoril o tem, kako je pred vojno je v sarajevski nadškofiji živelo več kot 520.000 katoličanov, zdaj pa jih je manj kot 200.000. Po daytonskem mirovnem sporazumu se ni razvila običajna država z enakimi pravicami za vse državljane. Mnogi so zaradi pomanjkanja možnosti domovino zapustili. Kardinal pa je bil kritičen tudi do vpletanja tujih muslimanov v notranje zadeve BiH. Številne arabske države so v deželi zgradile velika islamska središča in mošeje. »Zelo malo pa so doslej vložili v obnovo in ustvarjanje novih delovnih mest,« obžaluje kardinal Puljić. Humanitarna pomoč je dostopna pod določenimi pogoji, ženske morajo denimo nositi naglavna pokrivala in tančice, ali pa je povsem prepovedano pomoč deliti tudi kristjanom.
Velik del bosanskih muslimanov je sicer odprt za dialog in strpnost, poudarja Puljić. »Toda ne smemo si zatiskati oči pred tistimi, ki med nami sejejo strah,« je še poudaril sarajevski nadškof.
Vendar pa, kot so prepričani številni, to ne sme biti razlog za pritoževanje, kar naj bi predvidoma papež Frančišek dal vedeti v svoji pridigi, katere rdeča nit bo predvidoma sporočilo o nujnosti mirnega sožitja in potreba po medverskem dialogu v Bosni in Hercegovini. Ne nazadnje je že nekaj dni pred potjo v Sarajevo sporočil, da prihaja zato, da »katoličane utrdim v veri, da izrazim podporo ekumenskemu in medverskemu dialogu, predvsem pa, da vas opogumim k mirnemu sožitju v vaši državi.«
Na točki leta 2009
Ne glede na vse, pa ostaja dejstvo, ki se ga zavedajo vsi, ki so tako ali drugače vpleteni v dogajanje v Bosni in Hercegovini, to pa je zavedanje o tem, kako zahtevno je na tem območju zgraditi trdni in pravični mir.
Med redkimi analitiki, ki se še aktivno ukvarjajo z Balkanom, jih je večji del prepričan, da je ključni problem Balkana ravno BiH, manjši del pa jih meni, da je največji problem Kosovo. BiH ima ureditev, določeno pred dvajsetimi leti v Daytonu, ta pa s svojo zapleteno ureditvijo narodom te države omogoča vsaj stabilnost in mir, čeprav je obenem tudi zavora političnemu razvoju, večji učinkovitosti in s tem tudi gospodarskemu napredku. A nekateri kazalci le kažejo, da je Bosna in Hercegovina letos napredovala; in sicer do točke, ki bi jo morala doseči leta 2009...
Do letošnjega 1. maja, praznika dela, je bilo v BiH v evidence zavoda za zaposlovanje vpisanih 542.253 ljudi. Resda je številka nižja kot pred nekaj meseci, a stopnja registrirane nezaposlenosti znaša 43,6 odstotka, kar je rekordno visok delež. Zaposlenih je 707.560 ljudi. Stavk zaradi neizplačanih plač ne manjka, povprečna plača zaposlenih znaša približno 400 evrov. Nezanemarljiv pa ni niti podatek, da je v državi približno 400.000 upokojencev, ki prejemajo (nemalokrat tudi z zamudo) povprečno po 200 evrov pokojnine.
Poleg gospodarskih težav pa BiH bremenijo še politične razprtije. Dolgotrajno sestavljanje vlade pušča posledice na vodenje države, v dosedanjih, skoraj dveh mesecih, koliko vlada le deluje, pa se po oceni analitikov »ni zgodilo nič, kar bi vsaj omogočilo, da bi se karkoli začelo.« Namesto tega so se vrstili politični prepiri med vodilnimi strankami (Stranko demokratske akcije Bakira Izetbegovića, hrvaške HDZ Dragana Čovića in demokratske fronte Željka Komšića) in izvajanje zapletenih kadrovskih kombinatorik.
