Tiskane izdaje
Parlamentarne volitve na Nizozemskem so uvod v leto pomembnih volilnih odločitev v več evropskih državah, v katerih obstaja nevarnost vzpona populističnih strank. Geert Wilders velja za tipičen primer nove evropske avantgarde, ki se počasi prebija v ospredje.
Nizozemska že dolgo ni bila tako pod drobnogledom kot v zadnjih tednih, ko so v njenem notranjepolitičnem dogajanju iskali odgovore za dogajanje drugod po svetu. Evropa bo spremljala današnje volitve zaradi vprašanj, ki so zaznamovala volilno tekmo v eni od ustanoviteljic EU in ki se v marsičem dotikajo evropske prihodnosti.
Diplomatski spor s Turčijo po rezultatih zadnjih javnomnenjskih anket ni imel neposrednega učinka na podporo političnih strank, tudi na podporo evrofobične, protiislamske Stranke za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki se ji obeta najboljši rezultat doslej. Stranka bo najverjetneje zasedla drugo mesto, takoj za vladajočimi liberalci (VVD) pod vodstvom premiera Marka Rutteja. Priljubljenost PVV ni več tako velika kot pred mesecem, ko je kazalo, da bo prvič v zgodovini postala največja politična sila v spodnjem domu nizozemskega parlamenta. Napredek, ki ga je dosegla v zadnjih letih, kljub temu ni zanemarljiv.
Majhne razlike
Od njene ustanovitve pred enajstimi leti podpora stranki, ki zagovarja deislamizacijo države, ustavitev priseljevanja in izstop iz Evropske unije, počasi, a stabilno narašča. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je osvojila 12 mandatov v spodnjem domu. Tokrat ji jih javnomnenjske raziskave napovedujejo skoraj dvakrat več. Znatno povečanje števila njenih mandatov ne bi smelo bistveno vplivati na razmerje sil v 150-članskem zakonodajnem organu. A dejstvo, da je po podpori praktično izenačena z največjo desnosredinsko stranko v državi, je po oceni analitikov in opazovalcev dovoljšen razlog za skrb.
PVV bi lahko tokrat na volitvah dokončala preobrazbo v mainstream politično stranko. Vprašanje je le, ali ji bodo druge stranke to dovolile. Med volilno kampanjo se je več voditeljev zavezalo, da z Wildersom – tudi v primeru njegove zmage – ne bodo sodelovali v vladi. Najbolj glasen nasprotnik sklepanja kupčij s PVV je bil Mark Rutte, ki je pred leti okusil, kako je videti sodelovanje s populističnim desničarjem, ko je PVV z glasovi podpirala njegovo prvo vlado, a v njej uradno ni sodelovala. Wilders je med ponedeljkovim televizijskim soočenjem opozoril svojega glavnega tekmeca, da bi bilo ignoriranje njegove stranke napaka in »žalitev za volivce«. Poudaril je, da mu volivci zaradi mnogih prelomnih obljub v letih vodenja vlad ne verjamejo več. »Ne bom sodeloval s stranko, kot je njegova. Ne v vladi ne v manjšinski vladi, ki bi se zanašala na njegove glasove,« je odgovoril nizozemski premier.
Ofenzivna drža
Rutte je med volilno kampanjo občutno izboljšal položaj svoje stranke, s tem pa tudi možnosti za lastno politično preživetje. Vodja liberalcev je zavzel ofenzivno držo proti napadom opozicije, tudi tako, da je prevzel nekaj populistične retorike, ki je Wildersu v njegovem političnem življenju tako koristila. Nizozemcem je priznal, da je »nekaj narobe z našo državo«, in obsodil »asocialno« vedenje nekaterih priseljencev. Čeprav ni izrecno omenil muslimanov, je bilo jasno, na koga se nanašajo njegove izjave. V državi, znani po visoki stopnji tolerantnosti, je Rutte presenetil.
Nizozemski premier razume tokratne volitve v širšem kontekstu dogajanja v Evropi. Med nastopi je dejal, da je prepričan, da lahko ustavijo pohod populizma po Evropi. Pri tem se boji škode, ki bi jo zmaga skrajno desne stranke povzročila Nizozemski in njenemu mednarodnemu ugledu, je poročal Politico. »To ni eksperiment,« je poudaril.
Če VVD osvoji največ glasov, bo Rutte skoraj zagotovo ohranil premierski položaj. Poleg VVD in PVV se bo danes na volitvah potegovalo še 26 strank. V parlament jih bo po napovedih vstopilo približno 14. Nobena ne obvladuje več kot 20 odstotkov podpore volivcev. Prihodnja vlada bo zato po vsej verjetnosti sestavljena iz koalicije najmanj petih majhnih strank, kar na Nizozemskem ni nič neobičajnega.
