Tiskane izdaje
Zagreb - Kolinda Grabar Kitarović, po statistikah enajsta predsednica na svetu, bo petletni predsedniški mandat uradno začela v četrtek. Današnji dan ji bo, kar je potrdila tudi sama, ostal v večnem spominu. Na zgodovinskem Trgu svetega Marka, pred istoimensko cerkvijo, vpeto med stavbe vlade, sabora in vrhovnega sodišča, je namreč prisegla kot prva hrvaška predsednica.
Slovesnost se je začela v napovedanem sončnem vremenu natanko ob 12. uri, ko so se oglasili zvonovi cerkve svetega Marka, pred katero je bil postavljen oder. Grabar Kitarovićeva je ob zvokih fanfar z nekajminutno zamudo, ob zbrani množici ob rdeči preprogi, po kateri je prihajala do prizorišča, prišla na oder v spremstvu soproga Jakova Kitarovića. Ob zvonovih so se zaslišali še častni streli topov s Tuškanca v neposredni bližini prizorišča.
V »gledališču« pa nekaj sto diplomatskih gostov, članov 88 diplomatskih predstavništev, tudi srbskega, ki ga je vodil prvi mož srbske vlade Aleksandar Vučić. Sprva je bilo veliko govora in napovedi, da naj bi se nedeljske slovesnosti udeležil tudi predsednik Srbije Tomislav Nikolić, vendar je bilo vsem, naj bodo optimisti ali pesimisti, jasno, da ga v Zagreb zagotovo ne bo. Je pa, dokaj presenetljivo, prišel šef srbske vlade Vučić in - povzročil nemajhno presenečenje. Tudi za protokol, ki je pripravljal nedeljsko dogajanje. Mimogrede: danes je bila na trgu navzoča tudi predsednica Kosova Atifete Jahjaga. Predhodnik Tomislava Nikolića Boris Tadić se je namreč prav zaradi udeležbe takratnega kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja leta 2010 izognil inavguraciji Iva Josipovića.
V nagovoru je nova predsednica naznanila smernice svoje politike, izpostavila potrebo po novi hrvaški enotnosti, s katero naj bi premagali gospodarsko krizo (Hrvaška je šesto leto v recesiji, število brezposelnih še povečuje, BDP pada ...) in naredili Hrvaško bogato, saj, kot je dejala, »ni razloga, da država ne bi bila bogata«. Zanimivo je, da se je v nagovoru zahvalila tudi hrvaškim veteranom in nekdanjemu predsedniku Tuđmanu, ko pa je spregovorila o tem, da je treba preseči ideološke zgodovinske delitve in se usmeriti v prihodnost, je z zahvalo predhodnikoma Stipetu Mesiću in Ivu Josipoviću sprožila žvižge in neodobravanje pri delu navzočih na Trgu svetega Marka. Z gesto oziroma dvigom desne roke je pokazala, da to ni v redu, in žvižgi so prenehali.
Prve solze hrvaške predsednice
Sporočilo afirmativnega in optimističnega nagovora - mimogrede: v njem je celo zajokala - je prevevala močna nacionalna nota, usmerjena h krepitvi samozavesti Hrvatov v slogu njihovega prvega predsednika Franja Tuđmana. Vendar pa je Grabar Kitarovićeva vseeno dala vedeti, da je »Hrvaška že skoraj dve leti članica EU in da bi se tako tudi morala začeti obnašati«. Dodala je pričakovanje, da bo s sosedi končno »uredila odprta vprašanja, kot so mejni spori. V odnosih s Srbijo sta posebej pomembni vprašanji pogrešanih med vojno ter medsebojna zaščita manjšin. Manjšine so bogastvo Hrvaške. Njihove pravice bom razvijala in ščitila, obenem pa spodbujala pravice Hrvatov v sosednjih državah,« je dejala.
Posebna »zanimivost« nedeljskega dogodka je bržkone bil prvi mož srbske vlade Aleksandar Vučić. Ob napovedi prihoda je dal vedeti, da s tem »izkazuje čast novoizvoljeni hrvaški predsednici«, dodal je, »da je Srbija odprta za politično in gospodarsko sodelovanje s Hrvaško«, in izrazil pričakovanje, da bosta državna vrha s »skupnimi močmi rešila odprta vprašanja, kot sta vprašanji pogrešanih oseb in beguncev iz časov vojne na Hrvaškem«.
Pomemben kamenček v mozaiku današnjega trenutka je dejstvo, da je Grabar Kitarovićeva v inavguracijskem nagovoru izpostavila reševanje vprašanja pogrešanih oseb kot enega od najbolj perečih v odnosih med Zagrebom in Beogradom. Zato ni bilo presenetljivo, da ji je srbski premier odvrnil: »Sprožili smo reševanje vprašanja pogrešanih in beguncev. Nihče si ne želi zaščititi zločinov niti zločincev ne na eni ne na drugi strani,« je dejal Vučić v izjavi za nekatere medije, tudi Delo, in dodal, da je »Srbija usmerjena v prihodnost in k iskanju načinov za krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja s Hrvaško«.
Srbski premier Aleksandar Vučić se je danes med kosilom po slovesni zaprisegi Kolinde Grabar Kitarović tudi na kratko srečal s hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem in zunanjo ministrico Vesno Pusić. Podrobnosti niso znane, a marca naj bi prišel v Zagreb srbski zunanji minister Ivica Dačić.
Po slovesnem kosilu, ki ga je Grabar Kitarovićeva pripravila za voditelje tujih delegacij, je Borut Pahor dejal: »Nobeno odprto vprašanje med Slovenijo in Hrvaško ni takšno, da bi vrnilo odnose v čase, ko so bili ti slabi. Z upravičenim optimizmom gledam na prihodnje sodelovanje med državama in narodoma.« Na novinarsko vprašanje o reševanju spora o Ljubljanski banki, o katerem je Grabar Kitarovićeva napovedala, da bo čez nekaj mesecev ponudila predlog rešitve, je izjavil, da je pomembno, da sta državi pripravljeni reševati spor mirno, brez spodbujanja čustvenih napetosti in ozračja, v katerem politika in arbitri ne bi mogli najti pravih in pravičnih rešitev.
Matija Gubec
Pred natančno 442 leti, leta 1573, je bil na Markovem trgu »kronan« vodja kmečkega upora Matija Gubec.
