Protestni odstopi na poljski javni televiziji

Direktorji štirih programov televizije so odstopili zaradi sporne zakonodaje, ki krepi vlogo vlade in parlamenta na področju javnih medijev.

Objavljeno
02. januar 2016 18.24
POLAND-CONSTITUTION/CRISIS
A. M., STA
A. M., STA

Varšava - Po nedavnem sprejetju spornega poljskega zakona o medijih, ki ga mora pred začetkom veljave podpisati še predsednik Andrzej Duda, so odstopili direktorji štirih programov poljske javne televizije. Z odstopom so prehiteli odstavitev, ki se jim je napovedovala. Nova zakonodaja namreč predvideva, da bodo prenehali mandati dosedanjim članom nadzornih svetov in vodilnim predstavnikom poljskega javne televizije in radia, o vodilnih položajih v javnih medijih pa bo poslej odločala poljska vlada.

V skladu z novim zakonom bodo poljska javna televizija TVP, javni radio PR in tiskovna agencija PAP, ki so zdaj organizirani kot državna podjetja, postali »nacionalni kulturni inštituti«; tako bodo namesto »javni« postali »nacionalni« mediji, več pozornosti naj bi namenjali poljski zgodovini in kulturi, dobiček pa menda ne bo več v ospredju.

V prvi fazi sprememb na področju javnih medijev bo prišlo do menjave njihovih vodstev, pri čemer bosta več besede dobila vlada oziroma parlament. O vsebinah in zaposlovanju naj bi odločal novoustanovljeni »nacionalni medijski svet«, katerega člane bosta imenovala parlament in predsednik države.

V drugi fazi bosta vzpostavljena nova organizacijska struktura in sistem financiranja nacionalnih medijev. V zakonu piše, da gre za »prvo fazo reforme javnih medijev, katere cilj je vzpostaviti nacionalni medijski sistem«, ki bo pod budnim nadzorom vlade sledil nacionalnim interesom.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU), Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Novinarji brez meja (RSF) so v skupni izjavi izrazili ogorčenje nad novim zakonom in opozorili, da odpravlja obstoječa varovala za pluralizem in neodvisnost upravljanja javne medijske službe.

Sporna medijska zakonodaja še poglablja politično krizo, v katero je Poljsko pahnila skrajno konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) po tem, ko je na oktobrskih volitvah osvojila absolutno večino v parlamentu. V vrsti spornih potez novih oblasti v zadnjem času izstopa predvsem sprejetje novega zakona o ustavnem sodišču, ki bo po mnenju domačih in tujih kritikov novih oblasti ohromil delo najvišje sodne institucije. PiS bo lahko, kakor svarijo, poslej z lahkoto blokirala ustavne sodbe, ki ji ne bodo pogodu.