Tiskane izdaje
Na srbsko vojaško letališče Batajnica je rusko transportno letalo pripeljalo dve vojaški letali mig-29, do petka pa naj bi prispela še štiri letala. Stara vojaška letala mig-21 bo nadomestila tudi Hrvaška. Ministrstvo za obrambo je že odprlo ponudbe potencialnih prodajalcev.
Ruska letala so del vojaško-tehnične pomoči Moskve, za katero sta se v začetku julija dogovorila predsednika držav Vladimir Putin in Aleksandar Vučić. V Srbijo so prispeli tudi ruski strokovnjaki, ki bodo s srbskimi kolegi sestavljali nova letala. Posel nadgradnje šestih letal so ocenili na 185 milijonov evrov, Srbija pa bo ob nadgradnji dobila še oborožitveni paket raket in rezervnih delov. V tem paketu so rezervni motorji, orodje in ostalo, kar bo omogočalo 15-letno rabo ruskih vojaških letal. Sporazum še predvideva gradnjo hangarjev za ruska letala, ki ga bodo postavili vzdolž steze batajniškega letališča
Srbija ne namerava začenjati vojn ali sporov
Po prvem scenariju bi letala preletela neposredno iz Rusije v Srbijo, vendar se zanj niso odločlili, saj bi imel takšen dogodek zelo močno politično noto. Letalske okrepitve nameravajo predstavili na paradi ob dnevu osvoboditve Beograda 20. oktobra. Načelnik generalštaba Srbske vojske general Ljubiša Diković je ocenil, da gre za zgodovinski dogodek, s katerim so rešili srbsko vojaško letalstvo.
Diković je napovedal nadaljevanje krepitve obrambne sposobnosti Srbije, srbski obrambni minister Aleksandar Vulin pa je poudaril, da v Batajnico nova vojaška letala niso prispela že od leta 1987. Tega leta so sovjetski piloti v oblekah in kravatah preleteli letališče in pristali na Batajnici z lovci mig-29UB, letalskih kombinezonov pa niso imeli, ker so se iz Beograda vračali s komercialnim letom s sovjetskim letalskim prevoznikom Aeroflot.
Moskva bo po sporazumu Srbiji menda poslala tudi 30 tankov t-72 in 30 oklepnih vozil. Vučić je še kot premier dejal, da bo imela Srbija več letal kot vse republike nekdanje Jugoslavije skupaj in več od številnih članic Nata ter Evropske unije. Srbija bo morala kupiti le dodatne zračne in kopenske raketne sisteme. Država se oborožuje zato, je poudaril Vučić, da bodo državljani varnejši, čeprav Srbija po njegovih zagotovilih ostaja vojaško nevtralna, k čemur se je zavezala leta 2005. »Ne nameravamo začenjati vojn ali sporov. To počnemo, da bi zaščitili otroke in jim zagotovili prihodnost. Izgubili smo že veliko srbskih življenj,« je sklenil Vučić.
Hrvaška se prilagaja zahodni vojaški tehnologiji
Na Hrvaškem so se odločili za nakup letal zahodne izdelave, s katerimi bodo nadomestili stara vojaška letala mig-21 iz časov JLA. Ponudbe so poslale ZDA, Izrael in Grčija, ki so menda ponudile rabljene različice letal F-16, ter Švedska, ki bi Hrvaški prodala nova letala gripen JAS-39. Hrvaška namerava kupiti 12 vojaških letal, ki bi na Hrvaško prispela predvidoma do leta 2020. Po prvih ocenah bodo za letala plačali milijardo evrov proračunskega denarja. Pri končni izbiri bodo poleg značilnosti in zmožnosti letal odločilni mednarodna pogodba, cena in paket poslovno-gospodarskega sodelovanja.
Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je že ob napovedi nakupa ameriških transportnih helikopterjev black hawk (črni jastreb) zatrdila, da ne gre za oboroževalno tekmo s Srbijo, ampak za prilagajanje zahodni vojaški tehnologiji. Srbski zunanji minister Ivica Dačić se je takoj odzval s sporočilom, da je to le dokaz, da je srbska odločitev o krepitvi svoje obrambne moči pravilna. Grabar-Kitarovićeva je še menila, da je nabava vojaških letal mig-29 legitimna potreba Srbije, da zagotovi obrambo svojega zračnega prostora.
