Tiskane izdaje
»Mislim, da sva si vse povedala,«je gostitelj dejal po koncu pogovorov za zaprtimi vrati. Priznal je, da so »med nama stvari, o katerih so najina mnenja različna, a to sva si tudi povedala«. Po besedah francoskega voditelja je nujen »odkrit in iskren dialog z Rusijo«, v katerem lahko včasih vzniknejo tudi sporna vprašanja, a če tega ni, potem ni možen napredek ne v sirski ne v ukrajinski krizi. Francoski predsednik je dodal, da ne bi smeli dopustiti, da bi sirska država razpadla. »Hočem, da zmagamo v vojni proti teroristom v Siriji, in si želim, da bi lahko skupaj vzpostavili stabilen mir v tej državi. Skupaj si bomo prizadevali za to,« je izjavil Macron.
Med predvolilno kampanjo je novi francoski predsednik namenjal Rusiji in njenemu voditelju precej ostre besede. V njegovem štabu so Moskvo obtoževali, da poskuša s kibernetskimi napadi in širjenjem lažnih novic vplivati na francoske predsedniške volitve, komentatorji pa so družno ugotavljali, da Kremelj podpira nacionalistično tekmico Marine Le Pen, ki jo je tik pred volitvami Putin tudi sprejel na obisk. Ta se je na novinarski konferenci branil, da k sebi povabi vsakega politika, čeprav se ne strinja z njegovimi »nacionalističnimi« pogledi, voditeljico Nacionalne fronte pa je gostil večkrat, tudi zato, ker se zavzema za izboljšanje odnosov med državama. Gostitelj moskovskega obiska svoje poražene tekmice ni hotel komentirati. Dejal je le, da so vse povedali že francoski volivci.
»Predvolilna kampanja je ena stvar, realna politika pa je nekaj povsem drugega,« je Macronova »protiruska« stališča komentirala Tatjana Romanova z državne univerze v St. Peterburgu. Profesorica evropskih študij je že pred dnevi v pogovoru za rusko mnenjsko središče Valdajski klub napovedala, da na pogovorih med voditeljema ne gre pričakovati nobenega radikalnega preboja glede francoskega odnosa do protiruskih sankcij Evropske unije ali kaj podobnega, toda s tem, da je že na začetku sprejel Putina, je Macron pokazal pragmatizem, saj je bil velik del njunih pogovorov namenjen gospodarskemu sodelovanju med državama.
Podobno kot njegova ruska kolegica tudi francoski profesor Jacques Sapir s pariške univerze École des Hautes Études en Sciences Sociales meni, da je novi francoski predsednik »definitivno pragmatični človek, ki ni obremenjen z ideologijo kot njegov predhodnik in njegovi zunanji ministri«. »V tem kontekstu ni presenetljivo, da je bil Putin prvi tuji voditelj, ki je bil povabljen v Pariz,« je Sapir povedal na Valdajskem klubu. Po njegovih besedah zdaj namreč znotraj EU poteka neke vrste tekmovanje med Francijo, Nemčijo in Italijo, katera bo prej zgladila težave z Rusijo in izboljšala medsebojne gospodarske odnose.
V zadnjem obdobju vladanja Macronovega predhodnika, socialista Françoisa Holandea so se odnosi med državama zelo ohladili. Putin bi moral na zadnje obiskati francosko prestolnico oktobra lani, ko so odpirali ruski kulturni center, ki si ga je to pot ogledal, takrat pa naj bi ga sam tudi svečano otvoril. A takrat je bilo med državama zaradi ruskega veta na francosko resolucijo o Siriji v varnostnem svetu Združenih narodov še posebej napeto, Hollande pa je pred načrtovanim obiskom ruskega kolega izjavil, da je dialog z Rusijo nujen, a da mora biti odločen in odkrit, sicer nima nobenega smisla. Ko so v Parizu spremenili program, zmanjšali prestižnost obiska in vnaprej povedali, da bo gostitelj med pogovori vztrajal pri zoprnih sirskih vprašanjih, so iz Kremlja sporočili, da so obisk odpovedali oziroma preložili na boljše čase. Ti so danes nastopili, pa čeprav se je Putin tokrat v Parizu moral pogovarjati tudi o Siriji.
Osebni stiki med Putinom in Macronovim predhodnikom so se še posebej ohladili po tem, ko je po izbruhu ukrajinske krize, ruski priključitvi prej ukrajinskega polotoka Krim in zlasti zaradi pritiskov sočlanic Nata Francija preklicala 1,2 milijard evrov vredno pogodbo o prodaji dveh vojnih ladij, nosilk helikopterjev Mistral, ki jo je z Rusijo sklenila leta 2011. V Moskvi zaradi odpovedi niso naredili škandala, predsednika sta se o »zaključku posla« mirno dogovorila po telefonu, toda v Kremlju so Pariz opozorili, da bo to škodovalo ugledu Francije kot zanesljive poslovne partnerice.
To svarilo se vsaj na gospodarskem področju ni udejanilo. Kakor kaže uradna ruska statiska, je bila lani s Francijo, ki je deseta največja gospodarska partnerica Rusije, blagovna menjava 13,3 milijarde dolarjev. V primerjavi s predlani se je povečala za 14,1 odstotka, čeprav je rusko gospodarstvo lani izvozilo v Francijo za 16,4 odstotka manj kot leto poprej. Menjava med državama se je povečala izključno zaradi francoskega izvoza v Rusijo, ki je lani zrasel za 43,4 odstotka.
