Tiskane izdaje
Danes predsednik češke vlade Bohuslav Sobotka začenja dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, kjer se bo z gostitelji pogovarjal zlasti o gospodarskem sodelovanju, a eni vroči politični temi se najbrž ne bodo mogli izogniti: odločitvi češkega predsednika Miloša Zemana, da se bo kot eden redkih »zahodnih« voditeljev 9. maja udeležil proslave ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi.
»Če bi ignoriral moskovsko praznovanje, bi razžalil spomin na 150.000 sovjetskih vojakov, ki so umrli za osvoboditev Čehoslovaške,« je pred enim mesecem izjavil 70-letni tretji predsednik Češke republike. Januarja so iz njegovega kabineta sporočili, da se bo odzval na rusko povabilo in se udeležil slovesnosti 9. maja, kar je izzvalo precej ogorčenja na Zahodu in veliko navdušenja v Moskvi.
Tudi doma so nekateri zaradi tega ostro napadli jezičnega predsednika, ki je že prej izražal stališča o ukrajinski krizi in ruski vmešanosti vanjo, ki so bila v nasprotju s »poenoteno«« politiko Zahoda. Večkrat je javno podvomil o zahodnih »dokazih« o ruskem vojaškem posredovanju na jugovzhodu Ukrajine. Enkrat je dejal, da »Majdan ni bil demokratična revolucija« in predsednika ukrajinske vlade razglasil za »vojnega premiera, saj noče mirne rešitve krize, ki jo predlaga Evropska unija«.
Ogorčen je bil tudi nad Brusljem, ker ni obsodil prvojanuarskega pohoda nacističnih privržencev po ulicah Kijeva, na katerem je množica s prižganimi baklami praznovala 106. rojstni dan ukrajinskega nacionalističnega voditelja Stepana Bandere, nacističnega sodelavca, ki so ga leta 1959 v Berlinu pokončali agenti KGB. Shod v spomin na Bandero, ki ga je Zeman pred časom že označil za »množičnega morilca«, je češkega predsednika spomnil na nacistične parade, na katerih so udeleženci glasno zahtevali brezmilostno smrt za Poljake, jude in komuniste.
Zaradi »proruske« politike svojega voditelja so na Češkem organizirali protestne shode, proti njemu pa so napisali tudi peticijo, v kateri od zgornjega doma češkega parlamenta zahtevajo, naj odstavijo prvega neposredno izvoljenega češkega predsednika. Ker so prejšnji mesec zbrali dovolj podpisov, bo senat njihov predlog moral obravnavati, a veliko možnosti za predčasno Zemanovo slovo ni, saj bi morala takšno odločitev podpreti dvetretjinska večina v obeh parlamentarnih domovih.
Vlada v Pragi zardeva zaradi predsednika
Zadnji »škandal« je Zeman zakuhal pred dobrim tednom, ko je ameriškemu veleposlaniku v Pragi Andrewu Schapiru sporočil, da nima več vstopa v »grad«, uradne prostore češkega predsednika. Schapiro je namreč prej javno pozval češkega predsednika, naj odpove obisk Moskve, toda Zeman se je na njegov »dobrohotni« nasvet odzval z izjavo, da ga bo poslušal, le ko bo tudi češki veleposlanik v Washingtonu imel enako možnost usmerjati zunanjo politiko in potovanja ameriškega predsednika Baracka Obame. »Po mojem odziv predsednika Zemana ni bil ustrezen,« se je bil prisiljen odzvati premier Sobotka, ki ga je Zeman na začetku lanskega leta sam predlagal za predsednika vlade. Dobrodošlo bi bilo, je previdno dodal češki premier, če bi predsednik imel malo bolj profesionalen odnos do zunanje politike.
Češka vlada se uradno še ni opredelila do Zemanovega obiska v Moskvi. Če ga ne bo podprla, bo moral pot plačati iz svojega žepa, so pred dnevi ugotavljali češki komentatorji. V petek so iz njegovega kabineta sporočili, da se je Zeman odločil za nekakšno »kompromisno« rešitev. Na slovesnost v Moskvo bo odpotoval, a ogledu same vojaške parade se bo izognil. V tem času bo po besedah njegovih tiskovnih predstavnikov imel v Moskvi dvostransko srečanje s slovaškim premierom Robertom Ficom.
V Bratislavi tega še niso potrdili. Slovaški predsednik Andrej Kiska je že pred enim mesecem izjavil, da se sam ne bo odzval ruskemu vabilu, o tem, da bo prišel premier Fico, pa je doslej javno govoril le ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V kabinetu slovaškega premiera pravijo, da se o Ficovi udeležbi na moskovski proslavi še niso dokončno odločili.
