Repriza črnogorske serije »državni udar«

Črnogorske parlamentarne­ ­volitve so ostale v senci ­»državnega udara«. Skupščina­ je bila konstituirana brez predstavnikov opozicije. Ker nobena­ stranka ni osvojila večine za oblikovanje vlade, vladajoča stranka in opozicija ­računata na podporo manjšin.

Serija »državni udar« vzbuja pomisleke, ker ni prvič, da sta premier Milo Đukanović in njegova Demokratska stranka socialistov (DPS) ohranila oblast po tem receptu. Đukanović je poudaril, da so bili prijeti napadalci, ki so v volilni noči načrtovali državni udar, kot je razvidno iz pridobljenih dokazov v preiskavi v Črni gori in Srbiji, povezani s črnogorsko politiko. Sklenil je, da bodo stopili na prste vsem tistim, ki bi radi v navezi s tujimi dejavniki zrušili državo.

Stop Evropski uniji in Natu

Glavni posebni tožilec Milivoje Katnić je poudaril, da so kriminalno združbo na ozemlju Črne gore, Rusije in Srbije organizirali ruski nacionalisti, ki niso več v državi, ni pa do dokazov, da bi bila v načrtovane teroristične napade in premierovo likvidacijo vpletena tudi Moskva. Cilj skupine, ki je štela 500 oseb, med katerimi je bilo 50 posebno izurjenih ljudi, naj bi bil zaustaviti pot Črne gore v EU in njeno članstvo v Natu. Kot je pojasnil, so se odločili za nasilno rušenje oblasti, ker so ocenili, da oblasti v Črni gori z Đukanovićem na čelu ne morejo premagati na volitvah.

Vrhovni državni tožilec Ivica Stanković je kot neutemeljene zavrnil tudi očitke, da so preiskovalci inscenirali kazenski postopek. Po navedbah dnevnika Pobjeda je Aleksandar Sinđelić, ki so ga prijeli v Beogradu in predali Podgorici, priznal, da je na zahtevo dveh ruskih nacionalistov zbral kriminalno združbo ter ji zagotovil vojaško in policijsko opremo, da bi se lažje prebili v skupščinsko poslopje in streljali na zbrane državljane pred njim.

Da za načrtovanim prelivanjem krvi v Črni gori stojijo ruske in srbske parastrukture, je prepričan tudi prvak Srbskega gibanja obnove Vuk Drašković, ki je poudaril, da sta Đukanović in srbski premier Aleksandar Vučić tarča istega atentatorja. Vučić je zatrdil, da je Đukanović tarča veliko bolj nevarnih ljudi, kot je prijeti bivši šef posebnih enot srbske policije Bratislav Bata Dikić. Na drugi strani se poznavalci sprašujejo, zakaj so črnogorske oblasti izpustile na prostost šest od skupno dvajsetih aretiranih »teroristov«, ki so se pokesali, med njimi tudi zaščiteno pričo Mirka Velimirovića. Postavljajo si še vprašanje, ali so scenografka, gradbena tehnica v pokoju, keramik, kmetovalec, taksist, krojač, glasbenik, ribič in voznik rešilca, ki so bili aretirani, čeprav so simpatizerji Ravnogorskega četniškega gibanja, resnično izurjeni teroristi.

Večji vpliv Kremlja na Balkanu

Podoben državni udar je menda bil načrtovan konec leta 1997, ko so se v drugem krogu predsedniških volitev lomila kopja med bivšim zveznim premierom Momirom Bulatovićem in Đukanovićem. Policija je v hotelu Ljubović v Podgorici v spektakularni akciji prijela enajst oseb, »uvoženih« iz Beograda in Novega Sada, ki so jih razglasili za pripadnike rdečih baretk, orožje pa jim je domnevno zagotovila kriminalna združba iz Nikšića. Đukanović je zmagal na volitvah, črnogorsko vrhovno sodišče pa je po petih letih vse osumljence oprostilo obtožb.

V policijski akciji Orlov let leta 2006 je bila dan pred parlamentarnimi volitvami v takrat že neodvisni Črni gori aretirana skupina oseb iz albanske vasi Tuzi pri Podgorici, ki so jih obtožili, da so s pomočjo Osvobodilne vojske Kosova načrtovali teroristične napade in poskušali ogroziti ustavno ureditev. Đukanović je dobil volitve z večino enega mandata iz posebne volilne enote albanske manjšine. Višje sodišče v Podgorici je obtožene leta 2008 obsodilo na 51 let zapora, obtoženi pa so se pritožili − tudi zaradi domnevno izsiljenih priznanj − na sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki do danes še ni razsodilo.

Na konstitutivnem skupščinskem zasedanju na Cetinju, ki ga je bojkotirala opozicija, ki ne prizna rezultatov parlamentarnih volitev, so poslanci vladajoče DPS, treh manjšin in Socialdemokratov verificirali le poslanske mandate. Predsednik Filip Vujanović mora po ustavi v 30 dneh po konstituiranju skupščine predlagati mandatarja, DPS pa je za kandidata za premiera že predlagala podpredsednika stranke Duška Markovića. Ta računa, da bo oblikoval vladni kabinet s pomočjo šestih mandatov manjšin in Socialdemokratov.

Po končnih rezultatih državne volilne komisije je koalicija Evropska Črna gora osvojila 39, Demokratska fronta (DF) 20, Socialistična narodna stranka devet, Pozitivna Črna gora sedem in Bošnjaška stranka tri mandate. V parlamentu bodo imeli po enega poslanca Hrvaška državljanska pobuda, Forca za enotnost in albanska koalicija: Demokratska zveza v Črni gori in Demokratska stranka, manjšine pa snubi za sestavo nove vlade tudi opozicija. Če bi manjšinsko vlado oblikoval del opozicije, ki jo bo podprla DF, Črna gora najverjetneje ne bi vstopila v Nato, Kremelj pa bi spet pridobil večji vpliv v strateški balkanski regiji. DF zahteva od ustavnega sodišča, naj razveljavi končne rezultate volitev, ker je aretacija domnevnih teroristov na volilni dan vplivala na volilno udeležbo.