Revizija volilnih seznamov in pomilostitve

V Makedoniji se pred volitvami odvijajo skriti boji: revizija ni zajela 124.000 volivcev, za katere obstaja sum, da so se izselili

Objavljeno
29. marec 2016 11.19
Vili Einspieler
Vili Einspieler

V Makedoniji so začeli revizijo­ volilnih seznamov, da bi ­izpolnili pogoje za pripravo ­kredibilnih predčasnih volitev. ­Vladajoča stranka poskuša izničiti poraz s spremembo zakona o pomilostitvi, ki bi lahko rešil krivce za volilne zlorabe pred kazenskim pregonom.

Zaradi zahteve opozicijske Socialdemokratske zveze (SDSM), da je treba pred volitvami očistiti volilni seznam, bo državna volilna komisija preverila 100.440 spornih volivcev, kar je 5,5 odstotka volilnih upravičencev. Dodatnih 100.000 ljudi, vpisanih na seznam, bo komisija preverila le administrativno, ne bo pa vzela pod drobnogled 124.000 volivcev, ki so makedonski državljani, vendar obstaja sum, da so se izselili iz države. Gre za rezultate, ki jih je državna volilna komisija pridobila z navzkrižno analizo volilnega seznama v bazah podatkov ­drugih institucij.

S posredovanjem Bruslja ter veleposlanikov ZDA in EU, ki so ocenili, da še niso izpolnjeni pogoji za razpis volitev, so se podpisniki sporazuma, ki naj bi končal globoko politično krizo v Makedoniji, dogovorili, da bodo zaradi odprtih vprašanj razpisali predčasne parlamentarne volitve 5. junija in ne 24. aprila. Po zadnji oceni državnega zavoda za statistiko je v Makedoniji­ 2,1 milijona prebivalcev, na volilnem seznamu pa je bilo leta 2014 vpisanih 1,8 milijona volivcev. Revizija volilnega seznama, ki traja vsaj 75 dni, je bila poleg regulacije medijev glavni razlog za preložitev volitev.

Razpustitev parlamenta 7. aprila

Predlog za preložitev izrednih volitev so v sobranju vložili poslanci koalicijske vladajoče albanske stranke DUI Alija Ahmetija in opozicijske albanske stranke Menduha Thaçija DPA. Za njihov predlog so glasovali tudi poslanci vladajoče VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega,­ medtem ko so se poslanci SDSM odločili, da ne bodo glasovali. V Makedoniji bodo po zadnji odločitvi razpustili sobranje šele 7. aprila. Zasluga gre evropskim poslancem Ivu Vajglu, Richardu Howittu in Eduardu Kukanu, ki so pomagali makedonskim politikom, da so dosegli dogovor. Po oceni vodje poslanske skupine SDSM Gorana Sugareskega je to še en poraz Gruevskega, ki je do zadnjega nasprotoval prelaganju izrednih volitev.

Makedonsko ustavno sodišče je odločilo, da lahko predsednik države med volitvami pomilosti storilce kaznivih dejanj, pedofile in preprodajalce drog. Ustavno sodišče je odpravilo spremembo zakona o pomilostitvi, ki je bila sprejeta pred sedmimi leti, Gjorgeju Ivanovu pa vrnilo še pravico do abolicije, ki mu omogoča oprostitev oseb, ki jih kazensko preganjajo; ne glede na fazo kazenskega postopka. Zasedanje sodišča je bilo zaprto za javnost, pred poslopjem sodišča pa so privrženci VMRO-DPMNE in člani stranke Grom pripravili zborovanje v podporo razveljavitvi sprememb zakona o pomilostitvi.

Demonstranti so poudarili, da ne zastopajo nikogaršnjih interesov, vendar ustavno sodišče ne sme delovati pod pritiskom opozicije. Dodali so, da gre izključno za pravico, ker sodišče ne more delati po željah posameznikov. Ameriško veleposlaništvo je zaradi odločitve sodišča, da brez obrazložitve zapre zasedanje za javnost, opozorilo, da je za katerokoli institucijo ključna transparentnost njenega delovanja. Da je to nesprejemljivo ravnanje, sta s protestnim sprehodom opozorila tudi državljanska pobuda »Hajde« in opozicijska SDSM. Policijski kordon med dvema zborovanjema je poskrbel, da ni bilo incidentov. Predsednica helsinškega komiteja Uranija Pirovska je dejala, da so spremembe zakona o pomilostitvi pripravili tisti, ki so ponarejali osebne dokumente in vodili lažne volivce iz Albanije, da jih bo lahko predsednik države pomilostil.