Tiskane izdaje
O tem, da je Putin prejel Erdoğanovo opravičilo, so v ponedeljek najprej sporočili iz Kremlja, potem pa so novico potrdili tudi v Ankari, a jo nato delno zanikali – turški predsednik naj bi namreč zgolj »izrazil obžalovanje« za incident. V pismu, ki ga delno navajajo na spletnih straneh ruskega predsednika, je turški voditelj poudaril, da »nismo imeli ne želje ne zavestne namere, da bi sestrelili letalo Ruske federacije«, ki je »prijateljica in strateška partnerica« Turčije in s katero turške oblasti nočejo poslabšati odnosov. »Še enkrat bi hotel izraziti svoje sočutje in globoko sožalje družini umrlega ruskega pilota. Zato pravim: oprostite. Z vsem svojim srcem delim vašo bolečino. Družino ruskega pilota sprejemamo kot turško družino,« je še zapisal Erdoğan.
Ne turškemu sadju, gradbincem, turizmu
Kar sedem mesecev in tri dni je turški predsednik potreboval, da je naredil ta korak, ki ga je od njega zahtevala Moskva za ponovno normalizacijo odnosov med državama. Ti so se zaostrili po tem, ko je 24. novembra lani turški lovec v bližini turško-sirske meje, a nad sirskim ozemljem, z neba sklatil ruski bombnik, enega od dveh pilotov, ki jima je uspelo izskočiti iz letala, pa so ubili sirski turkmenski uporniki. Med njimi je bil tudi turški državljan Alparslan Čelik, ki se je tudi po spletnih socialnih medijih hvalil, da je lastnoročno pokončal pilota Olega Peškova.
V Rusiji, ki je takrat na prošnjo sirskega predsednika Bašarja al Asada priskočila njegovi državi na vojaško pomoč, so se ostro odzvali na sestrelitev, ki jo je Putin razglasil za »udarec z nožem v hrbet«, ki so ga prizadejali »sodelavci teroristov«. Rusi, ki so Turkom zamerili tudi to, da so stekli po zaščito pod okrilje Nata, še preden so o dogodku obvestili Moskvo, so zahtevali opravičilo, odškodnino in kazenski pregon storilcev. Ker tega od turškega vodstva niso dočakali, so uvedli sankcije proti Turčiji. Prepovedali so uvoz turškega sadja in zelenjave, onemogočili delo turškim gradbincem v Rusiji, letala pa so nehala prevažati ruske turiste v Turčijo.
Tudi ti ruski povračilni ukrepi niso zlomili Erdoğana, ki je vztrajno trdil, da so turški piloti opravili zgolj svojo domoljubno dolžnost, ker so obvarovali domači zračni prostor pred vdorom tujih vojaških letal. V ruske medije je pricurljalo, da je sicer ves ta čas poskušal po tihem zgladiti težave in je svojemu nekdanjemu prijatelju Putinu še naprej pošiljal čestitke in pozdrave ob vsaki priložnosti, toda ruski voditelj ni popustil. »Alah se je odločil, da bo kaznoval vladajočo kliko v Turčiji tako, da ji je odvzel razum in razsodnost,« je povedal v svojem tradicionalnem nagovoru ljudstvu konec lanskega leta.
Politični in ekonomski razlogi
Ker je še pred natanko enim tednom Erdoğanov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin na turški televiziji Haber Turk zagotavljal, da opravičila in odškodnine ne bo, je bila novica o pismu turškega predsednika presenečenje za vse. Analitiki za ta nenadni preobrat ponujajo tako politične kot ekonomske razloge. »Spor je bil tako ali tako nenaraven za ta dva diktatorja,« možuje kolumnist agencije Bloomberg Leonid Bershidsky. Opisuje, kako se je Turčija zapletla v spor z Evropsko unijo, ki od nje v zameno za odpravo vizumov zahteva spremembo sporne protiteroristične zakonodaje, zato je po mnenju komentatorja turški voditelj pripravljen pustiti, da kremljevska propaganda slavi zmago, če je to potrebno za obnovitev gospodarskih stikov, hkrati pa je s to potezo »Zahodu pokazal, da mu ne primanjkuje alternativnih partnerjev, ki mu ne bodo poskušali vsiljevati svojih vrednot«.
A še pomembnejši razlog za nenadni in nepričakovani Erdoğanov preobrat je gospodarske narave. »Ekonomski napad se je izkazal za daleč najbolj učinkovitega,« je za časnik Kommersant povedal predsednik mednarodnega odbora v zgornjem domu ruskega parlamenta Konstantin Kosačev. Evropska banka za obnovo in razvoj je lani ocenila, da se bo Turčiji zaradi ruskih sankcij gospodarska rast upočasnila za 0,3 do 0,7 odstotka, pritožujejo se gradbeniki, jezijo se kmetijski proizvajalci, ki so izgubili ogromen trg, na katerem sta njihovo sadje in zelenjava predstavljala od tretjine do polovice vse ponudbe. Največja »žrtev« spora pa je bil turški turizem, ki je po nedavnem poročanju BBC v letošnjem letu izgubil kar 95 odstotkov lanskoletnih ruskih gostov. Nepričakovana poteza turškega voditelja je politične rezultate že obrodila, saj se bosta že v petek v Sočiju srečala zunanja ministra obeh držav, gostitelj Sergej Lavrov in gost Mevlüt Çavuşoğlu. Kar zadeva gospodarsko sodelovanje, pa v Kommersantu ugotavljajo, »da se tudi pri najugodnejšem razpletu dogodkov odnosi med državama na prejšnjo raven ne bodo vrnili tako kmalu«.
