Tiskane izdaje
Voditelji zahodnih držav so z ostrim in usklajenim odzivom na ruske »poskuse destabilizacije Zahoda« začeli mukotrpno in potencialno nevarno iskanje novega ravnotežja v odnosih z Moskvo. V množici očitanih spornih dejanj, usmerjenih proti Zahodu, je bil poskus umora nekdanjega ruskega agenta s kemičnim orožjem ruske izdelave v Salisburyju očitno kaplja čez rob.
Napad v Salisburyju je bil prvi napad z živčnim strupom na ozemlju Evrope po drugi svetovni vojni, so v ostro ubesedeni skupni izjavi zapisali voditelji ZDA, Združenega kraljestva, Francije in Nemčije, odgovornost zanj pa brez obstoja alternativne razlage pripisali Rusiji. Voditelji so rusko vodstvo obtožili kršenja konvencije o prepovedi kemičnega orožja in mednarodnega prava ter opozorili, da Rusija s svojimi dejanji »ogroža varnost vseh«. Napad je posebej ostro obsodila ameriška administracija, ki je že v sredo v varnostnem svetu OZN izrazila polno podporo Veliki Britaniji.
Danes je storila še korak dlje in proti 19 ruskim posameznikom uvedla nove sankcije zaradi vmešavanja v ameriške predsedniške volitve ter domnevne kibernetične napade na »kritično infrastrukturo«. Čeprav ameriške sankcije niso bile povezane z napadom v Salisburyju, oziroma z ukrepi, ki jih je proti Rusiji dan prej sprejelo Združeno kraljestvo, so proizvedle dodaten pritisk na rusko vodstvo. To je danes preko različnih kanalov še naprej odločno zavračalo obtožbe britanske vlade. Rusija je napovedala, da se bo na britanske in ameriške ukrepe odzvala s povračilnimi sankcijami. O teh je razpravljal svet za nacionalno varnost, ki se ga udeležil tudi predsednik države Vladimir Putin. Kakšni bodo ti ukrepi, bo morda jasno že jutri.
Za zdaj je bil svet priča le vojni besed, toda očitno je, da se bo zaostrovanju spora težko izogniti. »Ne želimo si nove hladne vojne,« je v odzivu na napad v Salisburyju dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. »In ne želimo si bili povlečeni v novo orožarsko tekmo. Ta bi bila draga, rizkantna in v nikogaršnjem interesu. Toda naj ne bo nikakršnega dvoma: Nato bo zaščitil vse zaveznice pred vsemi grožnjami.«
Edina logična razlaga
Voditelji ZDA, Francije in Nemčije so v izjavi poudarili, da se strinjajo z oceno Združenega kraljestva, da je ruska odgovornost za napad »edina logična razlaga«. »Nepripravljenost Rusije, da odgovori na legitimne prošnje britanske vlade [po obrazložitvi ozadja napada] še bolj poudarja njeno odgovornost,« so zapisali. Rusijo so zato pozvali, naj odgovori na vsa vprašanja, povezana z napadom v Salisburyju in v celoti razjasni obseg programa novičok organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW).
Vhod v poslopje ruskega veleposlaništva v Londonu. Foto: Reuters/Hannah McKay
Rusija, ki se je včeraj na britanski izgon 23 ruskih diplomatov odzvala z napovedjo protiukrepov, je med izrednim zasedanjem varnostnega sveta OZN, sklicanim na prošnjo Britanije, zatrdila, da program razvoja kemičnega orožja z imenom novičok nikoli ni obstajal. Ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzja je namignil, da bi bil lahko za napadom v Salisburyju stalo tudi Združeno kraljestvo. »Najverjetnejši izvor tega orožja so države, ki so na njem izvajale raziskave,« je zatrdil med razpravo. Iste obtožbe so danes ponovili tudi na ruskem veleposlaništvu v Londonu.
»V njihovem ošabnem in sarkastičnem odzivu je nekaj, kar kaže na njihovo krivdo,« je besede ruskih predstavnikov v pogovoru za BBC komentiral britanski zunanji minister Boris Johnson. »Istočasno hočejo zanikati svojo odgovornost in uživati v njej.« Johnson je poudaril, da je Rusija edina država, za katero se ve, da je proizvajala novičok in spomnil na nedavne televizijske izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerih je namignil, da si prebežniki, kakršen je bil Sergej Skripal, zaslužijo smrt. »S tem želijo pokazati, kaj se zgodi s tistimi, ki se zoperstavijo [ruskemu] režimu, je še dejal Johnson.
Britanski zunanji minister Boris Johnson. Foto: Reuters/Toby Melville
Enotna podpora
Zahod je v odzivu na uporabo kemičnega orožja na ozemlju ene od članic Nata, EU in varnostnega sveta OZN po dolgem času pokazal enoten in odločen obraz. Podpora, ki jo je Združeno kraljestvo v zadnjih dneh prejelo od svojih zaveznic tako znotraj zveze Nato kot med članicami Evropske unije, je bila velika spodbuda za načeto britansko samozavest - posledico brexita in pogosto nejasnih prioritet njenih zaveznic.
Kakršni koli dvomi so bili razblinjeni kmalu po tem, ko je britanska premierka Theresa May napovedala, da bo iz države izgnala ruske diplomate in proti Rusiji sprejela vrsto drugih političnih ter varnostnih ukrepov. Med izrednim zasedanjem varnostnega sveta OZN so Britanijo podprle vse ključne partnerice z ZDA na čelu. Ameriška veleposlanica pri OZN Nicky Haley je v strogo ubesedeni izjavi Rusijo obtožila odgovornosti za napad ter opozorila na alarmanten vzorec obnašanja s strani te države. »Države članice so neštetokrat izrazile nasprotovanje uporabi kemičnega orožja v kakršnih koli razmerah. Sedaj je ena od njih obtožena, da ga je uporabila na ozemlju druge. Če Rusije ne izzovemo, od kredibilnosti varnostnega sveta ne bo ostalo nič.«
Ameriški veleposlanici pri OZN Nikki Haley med izrednim zasedanjem varnostnega sveta. Foto: Reuters/Shanon Stapleton
Koaliciji držav, ki so odločno podprle Britanijo, se je po dnevu oklevanja pridružila tudi Francija, ki je sprva izrazila zadržke pred prehitrim določanjem krivcev. Po telefonskem pogovoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona in Therese May so iz elizejske palače sporočili, da je Združeno kraljestvo Francijo seznanilo z dokazi, ki kažejo, da je bila Rusija odgovorna za napad, in izrazili »polno solidarnost« s svojo zaveznico.
Enoten nastop proti Rusiji je bil interpretiran kot znak odločenosti zahodnih voditeljev, da povečajo pritisk na Kremelj. Toda nekateri od največjih kritikov ruskega političnega establišmenta so se spraševali, ali bodo ukrepi, ki jih je sprejela Britanija, kar koli spremenili, je poročal Financial Times. Kritike skrbi, da so ukrepi premili, da ruskega režima ne bodo prizadeli tam, kjer bi najbolj bolelo (s tem mislijo predvsem na omejitve finančnih transakcij in odkrivanje izvora premoženja ruskih oligarhov na Otoku) in da jih bo Moskva razumela predvsem kot znak zahodne nemoči.
