Sarajevo ne zaupa novemu srbskemu voždu

Aleksandar Vučić: Na Srbiji in Hrvaški je, da preprečita spopade ali nestabilnost v BiH.

Objavljeno
06. september 2017 23.56
Vili Einspieler
Vili Einspieler
V prestolnici BiH dvomijo o ­iskrenosti srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki ne skriva, da mu je Banjaluka bližja kot Sarajevo. Njegov današnji uradni obisk v BiH bo prvi uradni obisk srbskega predsednika v Sarajevu v zadnjih ­šestih letih.

Pred obiskom v Sarajevu je Aleksandar Vučić poudaril pomen pogovorov med Srbijo in BiH, ker zvišujejo stopnjo odgovornosti v medsebojnih odnosih. Zavzel se je za dogovor o nerešenih 3 odstotkih meje med državama, da bi dokazali EU, da spoštujejo ozemeljsko celovitost. Po njegovem bi vsak spopad ali nestabilnost v BiH imela resne posledice za celotno regijo, odgovornost Srbije in Hrvaške pa je, da preprečita takšen razvoj dogodkov. Morebitni spopadi v BiH bi ogrozili stabilnost in mir na Balkanu, ker jih ne bi bilo mogoče omejiti na ­lokalno raven.

Srbija išče ravnotežje med Sarajevom in Banjaluko

Na vprašanje, zakaj tolerira predsednika Republike Srbske (RS) Milorada Dodika, ki odkrito govori o združitvi RS s Srbijo v enotno državo, je Vučić odgovoril, da spoštuje Dodika, vendar Srbija nima ozemeljskih apetitov v BiH, pri čemer pričakuje, da tudi BiH in druge države ne bodo imele ozemeljskih apetitov v RS. Po Vučićevem mnenju državi združuje prihodnost, ločujejo pa ju vprašanja iz preteklosti. Po njegovem je genocid pravni termin, Srbija pa ima pietetni in spoštljiv odnos do bošnjaških žrtev v Srebrenici in jih ne izenačuje s srbskimi žrtvami, čeprav ni še nihče odgovarjal za številne zločine nad Srbi.

Srbski predsednik je izjavil, da se zaveda, da mu polovica Bošnjakov ne verjame zaradi negativne kampanje proti Srbom. V zvezi z napovedano deklaracijo o položaju Srbov na območju nekdanje Jugoslavije je Vučić pojasnil, da se ta nanaša na obstoj nacionalne identitete srbskega naroda in da to ni nekakšen nov memorandum. Sklenil je, da se Beograd ne bo vmešaval v notranje probleme BiH, podprl pa bo vsak dogovor vseh treh konstitutivnih narodov.

Čeprav je Vučić večkrat poudaril, da so njegove prioritete dobrososedsko sodelovanje med Srbijo in BiH ter izboljšanje odnosov med Srbi in Bošnjaki, mu v Sarajevu ne verjamejo. Beograd je zaradi pogostih napetosti med Srbi in Bošnjaki prisiljen iskati ravnotežje med Sarajevom in Banjaluko. Po mnenju analitikov so pri tem pomembni osebni odnosi med državniki in njihova ideološka prepričanja, veliko težo pa imajo zato, ker so državne institucije v »balkanskih demokracijah« slabotne.

Vprašljiv politični preobrat Beograda v odnosu do BiH

Vučić lahko kot predsednik naredi več za izboljšanje odnosov med Beo­gradom in Sarajevom, kot je lahko kot premier, ker je moč odločanja prenesel v predsedniško palačo, če bo seveda ta cilj v njegovem interesu. O Vučićevem odnosu z Dodikom so poznavalci prepričani, da sodelujeta zaradi njunih funkcij, vendar med njima ni dovolj zaupanja. Čeprav je Vučić voditelj z neomejeno močjo, je dodaten problem, da so zaradi etnične delitve oblasti njegovi sogovorniki trije člani predsedstva BiH, ki imajo pogosto diametralno nasprotna stališča o ključnih vprašanjih.

V Sarajevu ne pričakujejo, da se bo z novo srbsko vlado in predsednikom, ki je skoncentriral oblast na enem mestu, spremenil odnos Beograda do BiH, oblasti v RS in regije. Čeprav bo Vučić nadziral izvršno oblast in posledično politiko Srbije do BiH, v javnosti ne računajo na politični preobrat. Beograd se ne bo odrekel podpori vplivnih političnih skupin v Banjaluki, kljub temu da Vučić ni podprl Dodika v ključnih trenutkih, kot je bil na primer referendum o dnevu državnosti RS.

Za bosansko diplomacijo je Vučić večji zalogaj, kot je bil njegov predhodnik Tomislav Nikolić, česar se zaveda tudi član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, ki je najbolj odgovoren za to, da njegovega obiska v Sarajevu ne bo zaznamoval incident, kot ga je Vučićeva udeležba na slovesnosti v poklon srebreniškim žrtvam. Čeprav je Vučić prišel v Srebrenico obremenjen z lastno dediščino iz devetdesetih in padcem resolucije o srebreniškem genocidu v varnostnem svetu ZN, se je bila bosanska javnost prisiljena postaviti na njegovo stran. Kljub dvomu o iskrenosti njegovih namenov.