Tiskane izdaje
Berlin – Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in njegov državni sekretar Werner Gatzer naj bi več let zavračala žvižgača, ki je opozarjal na dvomljive panamske posle državne tiskarne denarja in drugih uradnih dokumentov s poštnimi nabiralniki, piše Der Spiegel. Nekateri verjamejo, da so bolj dvomljive obtožbe, morda pa jih bodo razjasnile tožbe, ki že potekajo.
Tudi ta primer pa dokazuje še eno značilnost afere s panamskimi dokumenti: v številnih demokratičnih državah pravi in domnevni grešniki odgovarjajo na obtožbe, velikim krivcem v diktaturah in avtokracijah pa je za razkrivanja malo mar. Ruski čelist Sergej Roldugin, tesni prijatelj predsednika Vladimirja Putina, je prek panamske odvetniške pisarne Mossack Fonseca v različne »poštne nabiralnike« naložil dve milijardi dolarjev, v dokumentih so s stotinami milijonov dolarjev omenjeni tudi družinski člani nekaterih najvidnejših kitajskih politikov s predsednikom Xi Jinpingom vred in sorodstvo sirskega predsednika Bašarja Asada, če omenimo samo nekatere. V državah, v katerih oblast nadzoruje tudi medije in komunikacije, pa oblastnikom zadostuje, da obtožbe označijo za »neutemeljene« ali celo za »tujo zaroto«.
Oaza le ni zasebna zadeva
Zaradi trideset tisoč funtov iz časov pred nastopom vodilnega položaja v državi, pri katerih v bistvu ni bilo nič nezakonitega, pa se vse bolj maje položaj britanskega premiera Davida Camerona. Cameron nosi svoj delež krivde, saj je očitke najprej zavračal z izgovorom, da je to zasebna zadeva, potem je zanikal, da bi imel kaj pri poslih svojega očeta. Medtem ko voditelji nedemokratičnih držav skrivajo milijarde, njega obremenjuje nekaj deset tisoč funtov, za katere davkov ni plačal samo zato, ker so bili dobički zanje premajhni. Ali takšna razkrivanja na koncu vendarle dokažejo večjo trdoživost demokratičnih pravnih držav? Islandija bo zaradi off-shore dejavnosti premiera Sigmundurja Davíða Gunnlaugssona ponovno volila, zaradi panamskih poslov predsednikovega nečaka so Južnoafričani vse bolj ogorčeni nad voditeljem države Jacobom Zumo, pred obtožbami se mora braniti ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Težave nekaterih voditeljev bodo lahko pomembno vplivale na mednarodni razvoj, še posebno obtožbe na račun britanskega premiera Camerona, ki bodo morda jeziček na tehtnici britanskega izhoda iz Evropske unije.
Temne sile se veselijo težav
Pri tem pa je »brexit« lahko v interesu samo sovražnikov Evrope, kakršno poznamo. Britanci se pogosto upravičeno pritožujejo nad »evrokracijo« in neživljenjskimi razsodbami evropskih sodišč, a so takšni »evrodvomi« doslej tudi drugod sprožali zdravo razpravo o pristojnostih bruseljskih birokratov, ki za svoje ukrepe ne odgovarjajo na demokratičnih volitvah. V sedanjih okoliščinah najbrž ni mogoče drugače, zato pa je še toliko bolj potrebna živahna in kritična razprava o »subsidiarnosti«. Navsezadnje je demokracija še vedno vladavina ljudstva, zato naj ta prevladuje povsod, kjer je le mogoče.
»Brexit« poleg tega grozi prav v času najhujšega begunskega navala na Evropo in resnih kriz v številnih njenih preddverjih, docela pozabljena ni niti evrska kriza. Vseh teh težav se v Evropi najbolj veselijo skrajnonacionalistične sile, v tujini pa tisti, ki bi radi s spodbujanjem nestabilnosti sami sodelovali v morebitnem »deli in vladaj« nad staro celino. Osrednja evropska država, ki noče popuščati takšnim pritiskom, je Nemčija kanclerke Angele Merkel in finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, ki jo tudi pretresajo priseljevanju nasprotne sile in strah pred islamskim terorizmom, kakršnega so že doživeli v Belgiji in Franciji. V soboto so pripadniki islamu in beguncem sovražnih gibanj za krajši čas zasedli celo mejni prehod med državama.
Sredi vsega tega že odmevajo tudi obtožbe na račun nemškemu finančnemu ministrstvu podrejene zvezne tiskarne bankovcev in drugih uradnih dokumentov, ki naj bi prek panamske odvetniške pisarne vodila dvomljive posle z Venezuelo. Kot piše Spiegel, naj bi se to dogajalo v času njene privatizacije, ker je Nemčija demokracija in pravna država, pa lahko pričakujemo, da bodo morebitno afero razjasnili, odgovorni pa odgovarjali.
