Tiskane izdaje
Berlin - Najhujši strahovi za CDU Angele Merkel so se uresničili. Po prvih volilnih izračunih v severovzhodni deželi Mecklenburg Predpomorjansko, ki je tudi politična domovina krščanskodemokratske kanclerke, se je na deželnih volitvah nacionalistična Alternativa za Nemčijo uvrstila na drugo mesto za socialdemokrati ministrskega predsednika Erwina Selleringa.
Tretje mesto na volitvah, na katerih so še pred nekaj meseci pričakovali zmago, je velik udarec tako za lokalno CDU kot za zvezno kanclerko.
Po Baden Württembergu, Porenju Pfalškem in Saški Anhalt je 1,6 milijonska dežela Mecklenburg Predpomorjansko letos že četrta, na kateri se volivci deklarativno izražajo proti zvezni kanclerki in še posebej proti njeni begunski politiki, peta bo morda čez dva tedna Berlin. Le leto dni pred zveznimi parlamentarnimi volitvami se nacionalistična AfD danes povzpenja v svoj deveti deželni parlament.
Danes mineva tudi leto dni, odkar je Merklova odprla meje za begunski naval čez balkansko pot. Kanclerka ta dogodek primerja z združitvijo Nemčij in jedrsko katastrofo v Fukušimi, volivci pa očitno nesprejemajo, da je šlo za enkratni človekoljubni dogodek, kot zatrjujejo v kanclerski palači. Res si Nemčija že vse od tedaj prizadeva za zaščito zunanjih meja EU in prav tako drži, da v vzhodnonemški deželi Mecklenburg Predpomorjansko ni veliko beguncev.
Angela Merkel, ki so jo še lani ob tem času imenovali večna kanclerka, pa se kljub temu sooča z največjo krizo svoje vladavine, njena politična domovina pa zdaj tudi z vprašanjem, kdo jo bo vodil, če dosedanji socialdemokratski in krščanskodemokratski partnerji ne bodo dobili dovolj glasov za prevlado v deželnem parlamentu v Schwerinu. Ker gre za las, bo to znano šele po končnem štetju, v deželni parlament pa se je posrečilo še stranki Levica in najverjetneje zelenim, ki so za zdaj pri petih odstotkih.
