Širitvena strategija je pozitiven signal za Balkan

Evropska unija sporoča, da v prihodnje ne bo uvažala dvostranskih sporov držav v regiji.

Objavljeno
07. februar 2018 17.54
BOSNIA-EU-BALKANS-DIPLOMACY-SUMMIT
Vili Einspieler
Vili Einspieler

V Beogradu in Podgorici so širitveno strategijo Evropske unije ocenili kot priložnost in kot pozitivni signal. V Prištini so nezadovoljni, ker da strategija obravnava Kosovo asimetrično, v Sarajevu pa vidijo v njej priložnost, da nadoknadijo zamujeno.

Srbska premierka Ana Brnabić je menila, da je Evropa dala Srbiji priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti. Po njeni oceni, je evropska komisija v širitveni strategiji prepoznala Srbijo kot vodilno v regiji. To bo spodbudilo Beograd, da bo še hitreje izpolnjeval kriterije in reforme, regionalno sodelovanje pa bo ostalo še naprej njegova prednostna naloga. Kot je ocenila, je Srbija lahko zadovoljna, čeprav strategija še ni zagotovilo, da bo Srbija postala članica EU leta 2025. Sklenila je z besedami, da brez povezovanja regije, ki mu Srbija ostaja zavezana, čeprav je pogosto velik izziv, ni stabilnosti na Zahodnem Balkanu.

Predsednik črnogorske vlade Duško Marković je poudaril, da bo Črna gora morda pripravljena za vstop v EU še pred letom 2025. Po njegovih besedah je strategija zagotovo pozitiven in potreben signal, ki regiji kaže, da je evropska prihodnost živa. Čeprav je Črna gora dobila sporočilo, ki je kompleksno tako kot pridružitveni proces, je Marković prepričan, da je iz njega tudi jasno razvidno, da bo Črna gora postala del Evropske unije.

Strategija bi morala biti vodič za vse

Kosovska vlada je ocenila, da je obravnava Kosova v strategiji asimetrična in brez jasnega odgovora o evropski perspektivi države. Po njenem bi moral dosežen bistven napredek pri izpolnjevanju občih kriterijev iz sporazuma o stabilizaciji in približevanju zadostovati, da bi evropska komisija v strategiji o širitvi na Zahodni Balkan pojasnila kakšno pot mora opraviti  Kosovo, da dobi status kandidatke. Predstavnica EU na Kosovu Natalija Apostolova je izjavila, da v strategiji ni razlik med Kosovom in ostalimi državami v regiji. Kljub temu je Priština poudarila, da bi morala biti strategija širitve enaka priložnost in vodič za vse, in ne samo naštevanje kriterijev, brez navajanja že doseženih rezultatov.

Bošnjaški član predsedstva BiH Alija Izetbegović je ocenil, da gre za novo priložnost za tesno povezovanje držav regije z EU, Bosna in Hercegovina pa je kljub trenutnemu zaostanku dobila priložnost, da nadoknadi zamujeno in izpolni pogoje za polnopravno članstvo v povezavi. Po njegovem strategija sporoča, da je Zahodni Balkan evropski prostor in da je njegova prihodnost v EU. Zaokrožil je z oceno, da BiH daje nova strategija priložnost, da do leta 2025 sodeluje v odprti tekmi, v kateri lahko doseže in prehiti države v regiji, ki so na poti v Evropsko unijo trenutno pred njo.