Skrb vzbujajoče napovedi za Nemčijo

Berlin – Nemčija se je iz zadnjih finančnih in gospodarskih­ kriz izvlekla bolje od drugih tudi zato, ker je veljalo, da proizvaja tisto, kar kupuje Kitajska.­ Ob vladnih posvetovanjih obeh držav vzbuja skrb to, da gre eni slabo, drugi pa ne dobro.

Dan pred obiskom kitajskega premiera Li Keqianga v Berlinu so tudi vodilni gospodarski inštituti pokazali upehano podobo nemške gospodarske lokomotive. Berlinski DIW, münchenski Ifo, essenski RWI in IWH iz Halleja letos pričakujejo le 1,3-odstotno gospodarsko rast, in še to po večini zaradi dobrega prvega četrtletja. Če bo zastajala še naprej, bodo gospodarski inštituti morda nižali tudi zdaj pričakovano 1,2-odstotno rast za prihodnje leto.

Na neugoden položaj vplivata tudi ukrajinska kriza, ki zmanjšuje gospodarsko sodelovanje z Rusijo, ter negotovost zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu. Nemški ekonomisti navajajo tudi nevarnost »nizke cenovne dinamike«, čeprav še ne računajo z deflacijo, ter ugotavljajo, da podjetja raje povečujejo lasten kapital, kot da bi investirala, zmanjšuje se tudi zasebna potrošnja. Avtorji študije za to krivijo tudi vladno gospodarsko politiko in še posebej omogočanje lažjega zgodnjega upokojevanja ter uvedbo najnižje zajamčene plače. Od teh ukrepov ne pričakujejo spodbude za potrošnjo, ampak se bojijo, da bodo podjetja višje stroške pretopila v višje cene ter odpuščala delavce.

Neupoštevanje lekcij iz preteklosti

Konservativno-socialdemokratska koalicija kanclerke Angele Merkel po njihovem prepričanju ne izrablja niti tistega finančnega manevrskega prostora, ki ga ima na voljo. Kljub konsolidaciji proračuna bi presežki omogočali nižanje davkov, še posebej tistih za podjetja, saj so davčne obremenitve kljub reformi iz let 2008 in 2009 še vedno v zgornji tretjini industrijskih držav. Gospodarstvu bi lahko pomagali še z deregulacijo in zmanjšanjem birokracije, državne investicije pa zagovarjajo tam, kjer te lahko spodbudijo rast. Opozarjajo, da je treba natančno preučiti učinkovitost takšnih ukrepov. Visoke donose po njihovem prepričanju prinašajo investicije v vzgojo in izobraževanje malčkov in otrok, ki so pozitivne tudi zato, ker omogočajo združevanje družinskega življenja in dela.

Te kritike kažejo, da številni nemški ekonomisti konservativno-socialdemokratsko vlado kanclerke Angele Merkel obtožujejo neupoštevanja lekcij, ki jih daje drugim. Ne le da dodatno obremenjuje gospodarstvo z ambicioznim vmešavanjem v pokojnine in plače, ampak je s subvencioniranim prehodom na obnovljive energetske vire ter izhodom iz jedrske močno podražila tudi električno energijo. Energetsko intenzivne industrije izgubljajo zaupanje v Nemčijo, ki morda tudi zato ne bo mogla dodobra izkoristiti živahnejše gospodarske rasti v ZDA in Veliki Britaniji. Še posebej prva bo zaradi obilja poceni energije Nemčiji morda celo odvzela del proizvodnje.

Ugled na kocki

Zaradi tako neugodnega gospodarskega razvoja je kanclerka ta teden prvič po sestavi vlade sklicala razširjeno zasedanje vladnih strank. Na kocki je namreč njen ugled gospodarske reformatorke, potem ko so jo konservativni kritiki že doslej obtoževali počivanja na lovorikah socialdemokratskega predhodnika­ Gerharda Schröderja. Ti kritiki ne jemljejo resno niti italijanskih, francoskih in drugih zahtev, naj Nemčija z večjim zapravljanjem spodbudi razvoj svojega in evrskega območja. Poudarjajo, da so trgi preplavljeni z denarjem Evropske centralne banke, njen predsednik Mario Draghi pa napoveduje še nakupovanje podjetniških in drugih dolgov.

Vse te akcije evrskemu in nemškemu gospodarstvu doslej niso veliko pomagale, nemški kritiki so celo prepričani, da so mnogim odvzele zavzetost za strukturne reforme. Pri IMF medtem ugotavljajo, da tudi evropske banke še niso dovolj zdrave za dobro podpiranje gospodarskega razvoja.

Kako zapolniti bančno luknjo?

Nemški gospodarski minister Sigmar­ Gabriel razmišlja, da bi vsaj bančno luknjo zapolnili z zasebnimi investicijami, saj njihovo vztrajno upadanje dodatno obremenjuje nemško – in evrsko – gospodarstvo. Če evropski politiki in ekonomisti še lahko polemizirajo o teh vprašanjih, je ena od pomembnih zavor nemške gospodarske rasti zdaj tudi Kitajska, kjer nimajo veliko besede. Medtem ko se ministrski predsednik Li Keqiang v Berlinu udeležuje medvladnih posvetovanj, so mnogi ekonomisti črnogledi tudi zaradi kitajskega gospodarstva. Nižanje nekoč dvoštevilčne rasti, ki naj bi se zdaj gibala okrog šestih, sedmih odstotkov, ne moti tako zelo, saj je v primerjavi z drugimi še vedno zelo visoka, po gigantski širitvi s posojili in dolgovi v minulih letih pa skrbi kitajski nepremičninski trg. Nekateri napovedujejo kar njegovo sesutje.

Vprašanje je tudi, ali bo azijska velikanka zmogla prehod na višje stopnice industrijskega razvoja, ki je po prepričanju mnogih povezan z demokratičnimi spremembami, čeprav pri IMF trdijo, da je Kitajska po primerjalni nakupovalni moči pravkar prehitela ZDA na položaju največje gospodarske velesile sveta. Nekateri nemški ekonomisti se bojijo tudi za nekatera druga doslej hitro razvijajoča se gospodarstva, ki jih prizadeva padanje cene surovin in so bila doslej pomembna tržišča za njihovo izvozno gospodarstvo.