Beograd in Podgorica pojasnjujeta, da aretacija dvajseterice srbskih državljanov ne bo vplivala na odnose med državama. Analitiki menijo drugače. Kreatorji srbskega javnega mnenja odkrito pozivajo Beograd, naj pomaga črnogorski opoziciji, da zruši režim.
Srbski premier Aleksandar Vučić je izjavil, da so odnosi med Srbijo in Črno goro stabilni in korektni. Po njegovem bodo takšni tudi ostali, ker jih Beograd ne bo »kvaril«, vendar od Podgorice pričakuje pravno, in ne politično pojasnilo o aretaciji srbskih državljanov. Podpredsednik črnogorske vlade Duško Marković je takoj poudaril, da prijeti srbski državljani niso bili povezani s srbsko oblastjo.
Premier Milo Đukanović je tik pred »udarom« za Politiko izjavil, da odnosi z Beogradom niso bili še nikoli boljši in da je Črna gora s priznanjem Kosova le prijateljsko sporočila Srbiji nekaj, kar nerada sliši. V bližnji preteklosti je Podgorica obtoževala Beograd, da se vmešava v črnogorske notranje zadeve. Đukanović je tako na primer še leta 2010 obtoževal Srbijo, da organizira opozicijo v Črni gori. Svetovalec tedanjega srbskega predsednika Mlađan Đorđević, ki so mu v tistih časih prepovedali vstop v Črno goro, je prepričan, da se v dvostranskih odnosih ni ničesar spremenilo, le da je Podgorica po novem razglasila Srbe za teroriste namesto za okupatorje. Po njegovem je prav zgodba o teroristih, ki jo bodo kmalu vsi pozabili, pomagala Đukanovićevi vladajoči stranki, da dobi največ glasov na izrednih volitvah.
Zadnji ostanki
Antić v kolumni za Politiko še poziva srbsko vlado, naj podpre večinsko voljo ljudi, ki so na voliščih vrgli Đukanovićev režim in ustvarili razmere, da zadnji ostanki totalitarnega komunističnega režima v nekdanji SFRJ končajo na smetišču zgodovine. Po njegovem bi bil Đukanović dokončno poražen, če bi Bruselj in Washington iskreno podprla borce za demokracijo, ki so dobili polovico glasov na volitvah, ne pa da sta zamižala na obe očesi, čeprav je bilo na volilnem seznamu kar 20.000 fantomskih volivcev. Ker so v ZDA in EU neobčutljivi za vse zlorabe in tiranijo v Črni gori, je Antić izrazil zaskrbljenost za življenja in pravice demokratov in srbskih rojakov. Srbsko vlado je pozval, naj čez noč prekine vse odnose z Đukanovićevim režimom.
Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je ocenil, da so dvostranski odnosi med državama katastrofalni. V 24 urah je srbski napovedi vojne črnogorski mafiji, ki da izvaja organizirane umore v Beogradu, sledila novica o načrtovanju državnega udara v Podgorici, ki naj bi ga izvedli nekdanji pripadniki srbskih obveščevalnih služb. Da je šlo za montirani državni udar, je prepričan nekdanji vodja srbske vojaške varnostne agencije VBA Momir Stojanović, ki je izpostavil, da nobena resna država ne more kar tako pretihotapiti svojih ljudi v drugi državo, da bi zrušili njeno ustavno ureditev. To govori le o nedemokratičnosti črnogorskega režima in njegovih prizadevanjih, da za vsako ceno ohrani oblast, še meni Stojanović.
Neznani naročniki
Črnogorsko posebno tožilstvo je še sporočilo, da so aretirani osumljeni, da so v Črni gori v začetku oktobra sestavili kriminalno združbo s ciljem, da bi vplivali na zakonodajno in izvršno oblast v državi. V času objave volilnih rezultatov naj bi z orožjem napadli zbrane državljane in policiste pred poslopjem parlamenta in zavzeli skupščino, da bi razglasili zmago določenih političnih strank. Tožilstvo ni pojasnilo, v imenu katere stranke naj bi aretirani načrtovali teroristične napade.
Časnik Dnevne novine je objavil domnevni magnetogram pogovorov Dikića s Sindelićem, ki so bili posneti teden dni pred volitvami. Časnik navaja, da je iz njune komunikacije razvidno, da sta teroristične napade načrtovala skupaj z določenimi političnimi osebami v Črni gori in z ruskimi paraobveščevalnimi strukturami, ki nasprotujejo članstvu Črne gore v Natu. Dikić se je domnevno dva dni zadrževal v Podgorici, gibal pa se je v smeri Cetinja, Virpazarja in Nikšića, in ne samostana Ostrog, kot je trdil njegov odvetnik.