Stari računi v novem bruseljskem štetju

Bruselj – To, da se je zadnji letošnji vrh EU konec prejšnjega tedna končal nepričakovano hitro, da na njem ni bilo večjih zapletov in da so voditelji 28 članic potrdili sklepe, spisane na vsega treh straneh, še ne pomeni, da je s krizo načeta Unija začela pluti v bolj mirnih vodah.

V sklepih so povezane najtežje naloge iz zadnjih dvanajstih mesecev in prihodnjih izzivov. Po majskih volitvah, z izborom nove komisije in celotno kadrovsko prenovo na vodilnih položajih, se je v Bruslju začelo »novo štetje«. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo moral že v prvih mesecih prihodnjega leta pokazati, kaj namerava narediti s svojim investicijskim svežnjem. Voditelji članic so ga sicer glasno pozdravili, toda med njimi še ni zaznati pripravljenosti, da bi pripomogli pri odpravljanju njegove glavne šibke točke – pomanjkanja svežega denarja.

Pričakovanja, da bo Unija naredila velik premik od dosedanje gospodarsko-finančne politike, se še niso izpolnila. Investicijski sveženj sestavlja magični trikotnik z dvema starima mantrama: globokimi strukturnimi reformami in rasti prijaznim urejanjem javnih financ. Komisija na začetku mandata še ni hotela zaostriti odnosov z dvema velikima članicama, Italijo in Francijo, ki se nočeta podrediti skupnim proračunskim pravilom. Po Junckerjevih pojasnilih so se za tak korak odločili, da bi preverili, kaj od obljubljenega bosta državi naredili v prihodnjih mesecih.

Slabša pričakovanja

Unija se ob koncu leta ne more pohvaliti z gospodarskim položajem. Pričakovanja so slabša kot pred letom dni, že tako krhka rast se ustavlja, grozi stagnacija. Bolj spodbudno je prvo zmanjševanje nezaposlenosti in urejanje javnih financ po vsej Evropi. Nekdaj krizne države, ki so se znašle v rešilnih programih, vsaj na papirju zmerno napredujejo. Največje preglavice utegne v prihodnjih dneh povzročiti Grčija. Pred koncem programa se s trojko še prereka o naslednjih varčevalno-reformnih ukrepih, notranjepolitično pa spet postaja manj stabilna.

Sklepi vrh EU nakazujejo pospešeno delo pri čezatlantskem trgovinsko-investicijskem sporazumu (TTIP). Pogajanja naj bi končali že leta 2015. V civilni družbi se je letos okrepilo nezaupanje. Strahove podžigajo očitki, da naj bi bili z njim ogroženi okoljski, socialni in potrošniški standardi. V EU si želijo pospešek, saj – kot je pred kratkim opozorila nemška kanclerka Angela Merkel – v azijsko-pacifiškem prostoru sklepajo številne prostotrgovinske sporazume in Kitajska ima vodilno vlogo. Bruselj pripravlja ofenzivo seznanjanja javnosti s koristmi sporazumov in večjo preglednost pogajanj.

Že tako se bodo morale v praksi izkazati Junckerjeve obljube o manj birokratski evropski komisiji, ki se bo ukvarjala z velikimi zadevami in se ne bo izgubljala v malenkostih. To je eden od odgovorov na oslabljeno zaupanje v EU in okrepljeno moč političnih nasprotnikov Bruslja vseh barv. Ti se niso okrepili le na obrobju, denimo radikalno leva Siriza v Grčiji, marveč tudi v vodilnih članicah. Na evropskih volitvah v Franciji je zmagala Nacionalna fronta Marine Le Pen, v Britaniji je slavil UKIP; v Nemčiji, ki je bila doslej bolj imuna na take pojave, imajo Alternativo za Nemčijo.

Ohranitev enotnosti

Unijo čaka odločanje o ukrepih, s katerimi naj bi zajezili izogibanje plačevanju davkov, ki se je v vseh razsežnostih razkrilo z afero Luxleaks. Juncker napoveduje preoblikovanje priseljenske politike, s katero naj bi preprečevali tragedije v Sredozemlju. Velika pozornost bo namenjena digitalnemu gospodarstvu, kjer še posebno očiten zaostanek Evrope za svetom. Nadaljeval se bo projekt poglabljanja denarne unije. Po letošnjem postavljanju temeljev bančne unije bodo prihodnje leto na dnevnem redu nadaljnji koraki poglabljanja gospodarskega sodelovanja članic.

Tudi energetska unija je z izbruhom ukrajinske krize in zaostritvijo v odnosih z Rusijo postala vroča tema. Evropska komisija mora že pred marčevskim vrhom EU predstaviti prve predloge njenega oblikovanja. Po ruski odpovedi Južnega toka se čedalje bolj razmišlja o drugih virih in poteh za preskrbo stare celine s plinom. Ukrajinska kriza je z rusko aneksijo Krima in agresivnim ravnanjem na jugovzhodu države postala velik geopolitični izziv. Unija s precejšnjim nemirom spremlja tudi politiko Kremlja ne samo do Moldavije ali Gruzije, marveč tudi na Zahodnem Balkanu.

Unija se je s ciljem, doseči drugačno politiko Moskve, odločila za dokaj stroge gospodarske ukrepe proti Rusiji. Ob koncu leta so v kombinaciji s siceršnjimi težavami zastarelega ruskega gospodarstva, hitrim zniževanjem cen nafte in strmoglavljanjem rublja pokazale svoj učinek. Toda Evropa si ne more želeti gospodarsko-finančnega zloma Rusije, zato se že pojavljajo prve zahteve po blažitvi ukrepov. Doslej je Uniji kljub različnim interesom članic uspelo doseči enotnost, ki sprva ni bila samoumevna. Njena ohranitev bo med prvimi izzivi prihodnjega leta.