Stoltenberg v BiH o prizadevanjih Rusije za širjenje vpliva na Balkanu

Poudaril je, da je Nato zainteresiran za stabilnost vseh držav v regiji in je za ta namen z njimi tudi pripravljen sodelovati.

Objavljeno
02. februar 2017 16.05
UKRAINE-CRISIS/NATO
Mo. B., STA
Mo. B., STA

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes med obiskom v BiH izjavil, da se zavezništvo zaveda prizadevanj Rusije za širjenje strateškega vpliva na Balkanu. Poudaril je, da je najboljša zaščita pred ruskim vmešavanjem v notranje zadeve držav v regiji krepitev njihovih demokratičnih institucij in zmožnosti za soočanje z varnostnimi izzivi, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kot primer vplivanja Rusije na razmere na Balkanu je Stoltenberg navedel lanske parlamentarne volitve v Črni gori. Pri tem pa je poudaril, da je Nato zainteresiran za stabilnost vseh držav v regiji in je za ta namen z njimi tudi pripravljen sodelovati.

Stoltenberg se je v Sarajevu ločeno sešel s člani predsedstva BiH, premierom Denisom Zvizdićem in predstavniki parlamenta, pa tudi s predstavniki oboroženih sil BiH, ki so sodelovali v Natovih mirovnih misijah.

Pred novinarji je povedal, da Nato že več kot dve desetletji pomaga BiH pri krepitvi njene stabilnosti in si še vedno želi umiritve napetosti in reševanja problemov s pogovori. Nerešena vprašanja morajo politični voditelji v BiH po njegovih besedah reševati s kompromisom.

BiH je Stoltenberg označil za partnerko Nata in dodal, da je zavezništvo pripravljeno državi pomagati pri izvedbi reform, predvsem na področju obrambe in varnosti. Potrdil je, da je BiH kandidatka za članstvo v Natu, za kar pa se mora država odločiti sama. Zavezništvo je pripravljeno aktivirati akcijski načrt za članstvo, za kar pa morajo biti izpolnjeni dobro znani kriteriji, je poudaril.

Lastništvo vojaškega premoženja

Gre za vprašanje vknjižbe nepremičnega vojaškega premoženja, kot so vojašnice, poligoni in skladišča, na državo BiH, kar je Nato kot pogoj za uveljavitev akcijskega načrta postavil že pred več kot sedmimi leti.

A doslej je država oziroma njeno obrambno ministrstvo vknjižilo zgolj tretjino od predvidenih 60 lokacij. Glavna težava je stališče Republike srbske, ki terja, da vse nepremično vojaško premoženje pripada entitetam, ki bi jo nato posojale uporabnikom, tudi vojski.

Predsednik predsedstva BiH Mladen Ivanić je danes potrdil, da proces vknjižbe poteka počasi zaradi političnih, pa tudi administrativnih težav, a hkrati poudaril, da v vrhu države vlada polno soglasje, da se mora akcijski načrt za članstvo aktivirati čim prej.

Na vprašanje, ali bo BiH kdaj postala polnopravna članica Nata, pa je Ivanić dejal, da je o tem še prezgodaj govoriti, saj bi to v tem trenutku lahko samo zaostrilo politične spore. O tem bodo po njegovih besedah odločale prihodnje generacije politikov v BiH.

Sicer pa si BiH po Ivanićevih besedah želi nadaljevati sodelovanje v misiji Isaf v Afganistanu, pripravljena pa je tudi sodelovati v boju proti skrajni Islamski državi, kar je doslej počela z donacijami streliva Iraku, še dodaja STA.